Jedro

Porod na domu ni vključen v krog storitev, ki jih financira država. Tudi tožnica je imela možnost, da porod opravi v porodnišnici. Kljub temu se je odločila za izstop iz javnega sistema, v okviru katerega so zagotovljene pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 11. 8. 2022 in št. ... z dne 16. 5. 2022, ter da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške poroda do višine stroškov, ki bi nastali v porodnišnici, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 5. 2022 dalje do plačila. Nadalje je odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica. V pritožbi navaja, da vztraja pri povračilu stroškov poroda na domu. Potrebno je upoštevati, da gre v primeru poroda za eno od temeljnih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z zavrnitvijo zahtevka za povračilo stroškov poroda je prišlo do kršitve Ustave RS in pa kršitve določb Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz katerih izhaja pravica do svobodne izbire odločanja, v kakšnih okoliščinah bo nekdo postal starš.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 11. 8. 2022, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 16. 5. 2022. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ zavrnil zahtevo za povračilo stroškov poroda na domu v znesku 1.568,00 EUR.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je tožnica 26. 10. 2021 rodila doma, s tem da je porod vodila samostojna babica A. A. s. p., ki opravlja zasebno zdravstveno dejavnost. Babica je izdala račun št. ... v višini 1.568,00 EUR.

7. V zadevi je sporno, ali je tožnica upravičena do povračila stroškov, ki jih je imela s porodom na domu.

8. Do tega vprašanja se je pritožbeno sodišče že opredelilo v več zadevah.2 Pritožbeno sodišče je tako že zavzelo stališče, pri katerem vztraja in sicer, da je pravica do zdravstvenega varstva temeljna, z ustavo zagotovljena človekova pravica. Po prvem odstavku 51. člena Ustave RS ima vsakdo pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. V drugem odstavku 51. člena Ustave RS je določeno, da pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev, določa zakon. Navedena določba torej odkazuje na uporabo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ).3 Zakon v peti alineji 1. točke prvega odstavka 23. člena določa, da je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev in sicer zdravstveno varstvo žensk v zvezi s svetovanjem pri načrtovanju družine, kontracepcijo, nosečnostjo in porodom. Nadalje v 26. členu tudi določa, da natančnejši obseg zdravstvenih storitev iz prvega odstavka 23. člena ter 23.c člena tega zakona, ki se zagotavljajo v breme obveznega zavarovanja, natančnejši postopek uveljavljanja pravic, standarde in normative določi zavod v splošnih aktih v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje. Navedeni člen odkazuje na uporabo podzakonskega predpisa, to je Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: Pravila OZZ).4 V 2. točki prvega odstavka 22. člena Pravil OZZ je določeno, da obvezno zavarovanje obsega pravice zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev v zvezi s porodom, umetno prekinitvijo nosečnosti, umetno oploditvijo in sterilizacijo. V drugem odstavku 38. člena pa je določeno, da med pravice do bolnišničnega zdravljenja štejejo tudi zdravstvene storitve in nega v zvezi s porodom.

9. Glede na navedene določbe se med pravice do bolnišničnega zdravljenja štejejo tudi zdravstvene storitve in nega v zvezi s porodom. Kot je to poudarilo Vrhovno sodišče RS,5 poroda na domu ter babiških storitev pred oziroma po porodu Pravila OZZ ne omenjajo (prav tako ne ZZVZZ). Pravila OZZ tudi ne zožujejo pravico iz 23. člena ZZVZZ, ker porod predvidevajo kot bolnišnično storitev. Pravica do zdravstvenega varstva žensk v zvezi z nosečnostjo in porodom iz 23. člena ZZVZZ je konkretizirana na način, da se v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo določeni preventivni pregledi v nosečnosti pri osebnem ginekologu, stroški poroda v bolnišnici ter obiski patronažne službe na domu po porodu. To ne pomeni, da porod na domu ni mogoč, temveč zgolj, da se stroški za izvedbo poroda na domu ter predporodne in poporodne babiške oskrbe na domu ne krijejo iz javnih sredstev. S Pravili OZZ je tako omogočeno, da se zavarovankam v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja nudi oskrba tako v nosečnosti, ob porodu kot tudi po porodu. Porod na domu pa ni vključen v krog storitev, ki jih financira država. V nadaljevanju Vrhovno sodišče RS pojasnjuje, da v tem primeru tudi ni mogoče govoriti o diskriminaciji, saj so zdravstvene storitve, ki jih v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja financira država, prosto in enako dostopne vsem zavarovankam. Tako je imela tudi tožnica možnost, da porod opravi v porodnišnici. Kljub temu pa se je odločila za izstop iz javnega sistema v okviru katerega so zagotovljene pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

10. Storitev je bila opravljena v okviru samoplačništva. S tem v zvezi pritožbeno sodišče poudarja, da če se storitve ne uveljavljajo v javni mreži izvajalcev, ki se financirajo iz javnih sredstev, zavarovanec ni upravičen do povračila stroškov za zdravstvene storitve opravljene pri zasebniku, ki nima koncesije, kar poudarja tudi Vrhovno sodišče RS v drugi zadevi.6 Sodišče prve stopnje je tako pravilno pojasnilo, da glede na ugotovljeno dejansko stanje tožnica ni upravičena do povračila stroškov kot jih uveljavlja s tožbo, saj za tako povračilo v veljavnih predpisih ni pravne podlage.

11. S tem v zvezi so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da naj bi prišlo do kršitve Ustave RS. Glede pritožbenih navedb, da naj bi bila kršena Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz katere izhaja pravica do svobodne izbire odločanja, v kakšnih okoliščinah bo nekdo postal starš, pa pritožbeno sodišče poudarja, da do kršitve navedene pravice ni prišlo, saj je imela tožnica možnost za izvedbo poroda v porodnišnici. Sama pa se je odločila za izvedbo poroda na domu. V tem primeru ji ni bila kršena pravica do izbire odločanja v kakšnih okoliščinah bo nekdo postal starš. Posledica izstopa iz javnega sistema pa je, da mora tožnica sama nositi stroške, ki so ji nastali zaradi poroda na domu, ki ga je vodila babica, ki opravlja zasebno zdravstveno dejavnost. 12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Psp 324/2017 z dne 7. 6. 2018, Psp 74/2019 z dne 7. 3. 2019. 3 Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami. 5 Glej VIII Ips 210/2018 z dne 18. 6. 2019. 6 VIII Ips 273/2017 z dne 15. 5. 2018.