Jedro

Namen ukrepa prepustitve stanovanja po ZPND ni v reševanju neurejenih premoženjskih razmerij med nekdanjima zakoncema, ampak v reševanju družinske situacije na način, da se iz stanovanja v skupni rabi umakne povzročitelja nasilja in se s tem žrtvi zagotovi neposredna varnost. Namen navedenega ukrepa je jasen, prav tako tudi njegov predmet. Nanaša se lahko le na stanovanje oziroma na njegovo prepustitev, ne pa tudi na druge nepremičnine ali njene dele, ki niso stanovanje oziroma z njim niso povezani (npr. shramba, klet, …).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo nasprotnemu udeležencu, da za obdobje 12 mesecev prepusti predlagateljici nepremičnino na naslovu ..., v izključno uporabo v obsegu, kot jo je imel v uporabi sam ter opusti vsa dejanja, ki bi utegnila otežiti ali ovirati takšno uporabo (tč. I/1 izreka izpodbijanega sklepa). Odločilo je, da je nasprotni udeleženec dolžan nepremičnino prepustiti predlagateljici v izključno uporabo v roku treh dni od prejema sklepa (tč. I/2 izreka), v primeru, da ne bo ravnal v skladu s sklepom, pa se mu bo izrekla denarna kazen v višini 2.000 EUR (tč. I/3 izreka). Hkrati je zavrnilo predlagateljičin predlog, da ji je dolžan nepremičnino prepustiti v roku 24 ur od prejema sklepa. Odločilo je še, da se zavrne nasprotni predlog nasprotnega udeleženca, da se predlagateljici naloži prepoved približevanja omenjeni nepremičnini na manj kot 100 metrov, vanjo vstopati ali odpirati pošto nasprotnega udeleženca. Za primer kršitve navedene prepovedi pa naj se izreče denarna kazen v višini 2.000 EUR. Odločilo je tudi, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici povrniti stroške postopka, o njihovi višini pa da bo odločilo s posebnim sklepom.

2.Nasprotni udeleženec je zoper takšno odločitev vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da spremeni izpodbijani sklep tako, da v celoti zavrne predlagateljičin predlog ter ugodi njegovemu predlogu, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sklicuje se na sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 680/2023 z dne 14. 4. 2023, v katerem je zavzeto stališče, da časovna oddaljenost dne, odkar predlagateljica ne biva več v stanovanju, ne omogoča izreka ukrepa po 21. členu ZPND, da je namen varstva po 21. členu ZPND v tem, da se v primeru stanovanja v skupni rabi iz njega umakne nasilnež in ne žrtev ter da gre za reševanje akutne situacije. V obravnavanem primeru se je predlagateljica izselila 23. 6. 2024, svoj predlog pa je vložila šest mesecev kasneje - 24. 12. 2024. Gre za predlagateljičin manever, saj že več kot eno leto ne biva v sporni stanovanjski hiši. Predlagateljica je s svojim umikom poskrbela, da se je kot "domnevna žrtev" umaknila iz "domnevno nasilnega okolja". Sodišče je s svojo odločitvijo preseglo okvire odločanja na podlagi ZPND in hkrati prejudiciralo vprašanje zaupanja mld. otrok v varstvo in vzgojo. Izrek ukrepov po ZPND ni namenjen urejanju tovrstne problematike, ampak je namen postopka, da se nudi zaščito žrtvi in da se z izrečenimi ukrepi rešuje akutna situacija. Sodišče pa izrečenega ukrepa ni pretehtalo niti z vidika načela sorazmernosti. Spregledalo je tudi določilo ZPND in stališče ustaljene sodne prakse, da lahko izrečeni ukrep traja le toliko časa, kot je nujno potrebno, saj gre za močan poseg v lastninsko pravico oziroma solastninsko pravico nasprotnega udeleženca. Predlog je bil vložen prepozno, več kot šest mesecev od zadnjega nasilnega dogodka. Sodišče je tudi nekritično sledilo navedbam predlagateljice o zatrjevanem nasilju. Po izselitvi se je z nasprotnim udeležencem odpravila na skupen dopust v Avstralijo. Njeno ravnanje ne predstavlja postopanja osebe, ki je resnično ogrožena in želi zavarovati lastne koristi in koristi mld. otrok. Že 1. 6. 2024 je sklenila najemno pogodbo in se preselila v stanovanje, za katerega je plačala najemnino za eno leto vnaprej. Predlagateljica se je še pred izdajo izpodbijanega sklepa (5. 8. 2025) vselila nazaj v hišo (31. 7. 2025), kar kaže, da se nasprotnega udeleženca ne boji. Predlagateljičine izjave o nasilju nad njo s strani nasprotnega udeleženca so enostranske. V obravnavanem primeru gre za poskus zlorabe postopka za dosego nemoralnih ciljev - prilastitev nepremičnine in izključitev nasprotnega udeleženca iz življenja otrok. Sodišče svojo odločitev opira na zapisnik CSD, ki povzema enostransko izjavo predlagateljice, ne da bi pridobilo tudi zapisnik o izjavi nasprotnega udeleženca. Zapise pogovorov na CSD prilaga pritožbi. V njih pojasnjuje, da s predlagateljico od junija 2024 živita ločeno in da sta se razhod odločila obojestransko. Pojasnjuje dogodek ko ga je predlagateljica septembra ali oktobra prijavila na policijo ter dogodek z dne 5. 5. 2024 ko je predlagateljica podala zoper njega kazensko ovadbo. V zvezi z vsebino kazenske ovadbe ni zaslišalo nasprotnega udeleženca. Sodišče se tudi kritično ne opredeli do poročil PP ... z dne 6. 7. 2025 ter 16. 8. 2024. Edini dogodek, ko je prišlo do fizičnega stika s predlagateljico je bil, ko se je ta verbalno spravila na sina A. oziroma njegovo punco. Ker ga je verbalno napadla, jo je odrinil. Drugega nasilja kot to, da jo je nasprotni udeleženec odrinil oziroma enkrat s "papučo po riti" ne zatrjuje. Takšnega nasilja ni utemeljeno sankcionirati na način, da sodišče tako nesorazmerno poseže v lastninsko pravico nasprotnega udeleženca, da mu za dvanajst mesecev prepove uporabo solastne nepremičnine, v kateri ima tudi svojo poslovno dejavnost. Predlagateljica ga je provocirala, prav tako otroke, prijatelje, starše, stare starše, pa je nasprotni udeleženec nikoli ni šel nikamor prijavljat. Kljub temu, da je sodišče zapisalo, da sta bila za konflikte odgovorna oba udeleženca, je neutemeljeno zaključilo, da je z verjetnostjo izkazano, da je (le) s strani nasprotnega udeleženca prihajalo do fizičnega in ekonomskega nasilja, groženj in žaljivk, ki naj bi predlagateljico spravili v podrejen in šibkejši položaj. Pritožbi prilaga predlagateljičino sporočilo, ki izkazuje, da se ne počuti v podrejenem položaju temveč nasprotnemu udeležencu arogantno postavlja pogoje, kako bosta razdelila premoženje. Trajanje ukrepa v obdobju dvanajst mesecev je močno prekomerno. Sodišče bi ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju prišlo do zaključka, da je predlagateljica izvrševala psihično nasilje nad njim, kar je vodilo do njegovega povračilnega ukrepa, ki ni bil nesorazmeren nasilju, katerega je bil deležen sam. V roku treh dni si nasprotni udeleženec ne more zagotoviti drugega prebivališča, še manj pa iz nepremičnine odpeljati svojih osebnih stvari in predmetov, ki jih potrebuje za življenje. Da je ukrep nezakonit izkazuje dejstvo, da ima v nepremičnini poslovni prostor, poleg tega pa skladišča in pisarne, ki se nahajajo v hiši, zunaj hiše pa parkirna mesta in električno polnilnico. V primeru izvršitve izpodbijanega sklepa bo moral zapreti s.p. Nepravilna je tudi odločitev glede zavrnitve njegovega nasprotnega predloga in odločitev o stroških postopka.

3.Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4.Prvostopenjsko sodišče je od nasprotnega udeleženca 8.9.2025 prejelo vlogo, ki mu jo je poslal priporočeno po pošti 4. 9. 2025, in jo je mdr. naslovil tudi z Dopolnitev pritožbe.1 Ker je bila dopolnitev vložena po poteku osemdnevnega pritožbenega roka (22f. člen ZPND)2 je pritožbeno sodišče ni moglo in smelo upoštevati.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Pritrditi je treba nasprotnemu udeležencu, da namen ZPND ni v urejanju osebnih in premoženjskih družinskih razmerij. Temu so namenjeni drugi predpisi, prvenstveno Družinski zakonik (DZ). Ta v 109. členu ureja stanovanjsko varstvo ob razvezi zakonske zveze. Tako v prvem odstavku 109. člena določa, da lahko ob razvezi zakonske zveze vsak od zakoncev zahteva, da mu drugi zakonec prepusti v uporabo stanovanje, v katerem skupaj živita ali sta živela, ali del tega stanovanja. Hkrati pa v osmem odstavku 109. člena določa, da se v primeru, ko zakonec, nad katerim drugi zakonec izvaja nasilje ali če izvaja nasilje nad njegovimi otroki, ob razvezi zakonske zveze zahteva, da mu drugi zakonec prepusti v izključno uporabo stanovanje, v katerem skupaj živita ali sta živela, uporabi zakon, ki ureja preprečevanje nasilja v družini oziroma ZPND. Zakonodajalec je torej predvidel, da se v primeru, ko je ogrožena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti ter njegovo dostojanstvo, v nujnem in hitrem postopku, ki ga zagotavlja poseben predpis t.j. ZPND, zagotovi posebno varstvo žrtev družinskega nasilja s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj. Namen ZPND ni v sankcioniranju povzročenega nasilja, ampak v preprečevanju možnosti nadaljnjega nasilja v družini z izrekanjem nujnih ukrepov. Med te sodi tudi ukrep prepustitve stanovanja, ki ga imata oziroma sta ga imela zakonca v skupni uporabi.

7.Namen ukrepa prepustitve stanovanja po ZPND torej ni v reševanju neurejenih premoženjskih razmerij med nekdanjima zakoncema, ampak v reševanju družinske situacije na način, da se iz stanovanja v skupni rabi umakne povzročitelja nasilja in se s tem žrtvi zagotovi neposredna varnost. Namen navedenega ukrepa je jasen, prav tako tudi njegov predmet. Nanaša se lahko le na stanovanje oziroma na njegovo prepustitev, ne pa tudi na druge nepremičnine ali njene dele, ki niso stanovanje oziroma z njim niso povezani (npr. shramba, klet, …).

8.Predlagateljica je predlagala, da sodišče nasprotnemu udeležencu naloži, da ji prepusti nepremičnino na naslovu ..., v izključno uporabo v obsegu, kot jo je imel v uporabi sam, ter da opusti vsa dejanja, ki bi utegnila otežiti ali ovirati takšno uporabo. Med udeležencema je bilo sporno, ali navedena nepremičnina predstavlja (le) stanovanje. Nasprotni udeleženec je navedel, da ima na navedeni nepremičnini sedež svoje dejavnosti, da ima v njej poslovne prostore ter vso opremo in orodje. Za ugotovitev resničnosti svoje trditve je mdr. predlagal svoje zaslišanje in zaslišanje staršev. Na naroku z dne 21. 3. 2025 je zaslišan kot udeleženec, na sodničino vprašanje, ali je poslovni prostor ločen od stanovanjskih in ali ima svoj vhod, odgovoril pritrdilno. Predlagateljica je v 4. pripravljalni vlogi to zanikala in navedla, da je delo nasprotnega udeleženca terensko, da vso opremo in orodje vozi s seboj, pisarniškega dela pa ne opravlja sam, temveč mu to ureja računovodska služba. Navedeno pravnorelevantno dejstvo je bilo torej sporno. Sodišče prve stopnje ga ni ugotavljalo, ker ga ni štelo za relevantno (zadnji stavek tč. 52 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Iz izreka izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče v celoti sledilo predlagateljičinemu predlogu tako izhaja, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici prepustiti celotno nepremičnino vključno z morebitnim poslovnim prostorom, ki ima od stanovanja ločen vhod. Utemeljen je pritožbeni očitek o materialnopravni napačnosti takšne odločitve.

9.Zaradi napačne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da dopolni dokazni postopek v nakazani smeri (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 in 1. odstavkom 22a. člena ZPND).

10.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Pritožbeno sodišče jo je prejelo 9.9.2025.

2Izpodbijani sklep je bil nasprotnemu udeležencu vročen 11.8.2025.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 21

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.