Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik v ugovoru smiselno priznava obstoj in višino upnikove terjatve in navaja, da sta se z upnikom dogovorila za tedensko obročno odplačilo dolga, torej da sta spremenila način in rok izpolnitve obveznosti. Te trditve pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Dolžnik namreč ne pove kdaj je bil z upnikom takšen dogovor sklenjen, kakšna naj bi bila višina obrokov, niti kdaj naj bi se obroki začeli odplačevati in ne do kdaj naj bi bili plačani. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Sodišče prve stopnje je štelo, da je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, opr. št. Ig Ig 2000/00199-2 z dne 2.6.2000, neutemeljen in ga poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (5. odst. 62. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ). V ugovoru je dolžnik navedel, da so se z upnikom dogovorili za tedensko obročno odplačevanje dolga. Ugovor ni utemeljen. Sodišče druge stopnje je najprej preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je zato neutemeljen. Ugovor dolžnika teh pogojev ne izpolnjuje. Dolžnik v ugovoru smiselno priznava obstoj in višino upnikove terjatve in navaja, da sta se z upnikom dogovorila za tedensko obročno odplačilo dolga, torej da sta spremenila način in rok izpolnitve obveznosti. Te trditve pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Dolžnik namreč ne pove, kdaj je bil z upnikom takšen dogovor sklenjen, kakšna naj bi bila višina posameznega obroka niti kdaj naj bi se obroki začeli odplačevati in ne do kdaj naj bi bili plačani. V dokaz svojih trditev pa tudi ni predlagal oziroma predložil nobenega dokaza. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega. Tako so razlogi, ki so pri odločanju pritožbenega sodišča na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP in zadnji odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je ugovor dolžnika zavrnilo kot neutemeljen in sklep o izvršbi na podlagi 2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.