Jedro

Pri prisilni prodaji nepremičnine, ki je dolžnikov dom, je zakonodajalec uveljavil posebno varstvo dolžnika, ki omogoča, da se s pomočjo centra za socialno delo poskuša preprečiti izgubo doma zaradi majhnega dolga, ki je obvladljiv. Obveznost izvršilnega sodišča, da obvesti center za socialno delo (šesti odstavek 169. člena ZIZ), ima pomembno ustavnopravno ozadje. Z uresničevanjem ustavnega načela pravne države, ki pri prisilni izvršbi kot oblastnem ravnanju upošteva ustavno načelo sorazmernosti v ozkem razumevanju sorazmernosti izvršilnega sredstva glede na pričakovane učinke poplačila upnika, se prepleta uresničevanje ustavnega načela socialne države. Predlog laične dolžnice po prvem odstavku 169. člena ZIZ, da se dovoli drugo (milejše) izvršilno sredstvo, mora izvršilno sodišče obravnavati z omiljeno strogostjo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog dolžnice za dovolitev izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom prodajo premičnin in ji naložilo, da mora povrniti upnici izvršilne stroške v višini 128,06 EUR.

2. Dolžnica v pravočasni laični pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni obvestilo centra za socialno delo o obravnavani zadevi nepremičninske izvršbe, čeprav je dolg očitno nesorazmeren glede na vrednost njenega doma. Navaja, da je prejemnica socialne pomoči in prilaga o tem odločbo centra za socialno delo. Navaja, da je bila terjatev že poplačana in da je terjatev zastarala. Predlaga, da sodišče zadevo ponovno prouči in se upnik poplača s prodajo njenih umetniških slik akademskih slikarjev, ki jih je navedla v predlogu.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da s predlogom dolžnica le zavlačuje postopek, da so navedene umetniške slike brez oprijemljive prodajne vrednosti in bi njihova prodaja le zavlekla postopek. Slike bi lahko prodala sama, če bi imele kakšno vrednost. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pri prisilni prodaji nepremičnine, ki je dolžnikov dom, je zakonodajalec uveljavil posebno varstvo dolžnika, ki omogoča, da se s pomočjo centra za socialno delo poskuša preprečiti izgubo doma zaradi majhnega dolga, ki je obvladljiv, s pripravo načrta odplačila dolga, aktiviranjem dolžnikove socialne mreže in morebiti tudi humanitarnih organizacij, lahko tudi s podporo pri vzpostavitvi stika z upnikom, da se doseže dogovor o obročnem odplačilu.1

6. Obveznost izvršilnega sodišča, da obvesti center za socialno delo (šesti odstavek 169. člena ZIZ), ima pomembno ustavnopravno ozadje. Z uresničevanjem ustavnega načela pravne države, ki pri prisilni izvršbi kot oblastnem ravnanju upošteva ustavno načelo sorazmernosti v ozkem razumevanju sorazmernosti izvršilnega sredstva glede na pričakovane učinke poplačila upnika (tudi 3. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), se prepleta uresničevanje ustavnega načela socialne države (2. člena Ustave RS - v nadaljevanju URS).2 Šele z uresničevanjem in prepletanjem obeh temeljnih načel je mogoče uresničiti socialno ustavno demokracijo, ki je utemeljena na uresničevanju človekovega dostojanstva in med seboj prepletenih in povezanih človekovih pravic (med njimi tudi socialnih pravic) kot vrhovnih (suverenih) vsebinskih utemeljiteljev ravnanja državne oblasti.

7. Izvršilno sodišče pri tem ne sme ostati le opazovalec dogajanja v postopku, ki reagira le ob aktivnosti strank, ampak mora v skladu z doktrino pozitivnih obveznosti države (prvi odstavek 5. člena URS),3 aktivno, v največji možni meri zaščititi dostojanstvo dolžnika in mu omogočijo, da pridobi tudi v izvršilnem postopku podporo za izstop iz kroga socialne stiske.4 Tak pogled izvršilnemu sodniku kot nosilcu državne oblasti omogoči, da ne gleda na izvršilno zadevo le skozi ozek pravni okvir zakonitega opravljanja procesnih dejanj, ampak tudi širši ustavni vidik, ki je tudi socialni. Pravni in socialni vidik sta po pojasnjenem neločljivo povezana in prepletena. Temeljni ustavni sidri - načeli pravne in socialne države, ki vladavino prava povezujeta z uresničevanjem človekovih pravic kot njenim vsebinskim vrednostnim merilom, preko navedene doktrine zaživita kot celovita pravno obvezujoča legitimacija izvajanja državne oblasti.5

8. Sodišče prve stopnje je pojasnjeni celostni ustavni vidik zanemarilo s tem, ko v postopek ni pritegnilo centra za socialno delo, čeprav bi ga moralo. Postopek nepremičninske izvršbe na dolžničin dom je s tem izgubil značaj ustavno dopustnega oblastnega ravnanja. V obravnavani zadevi je dolžnica predložila odločbo o upravičenosti do socialne pomoči, s čimer je očitno izkazano socialno ozadje, ki ga mora izvršilno sodišče upoštevati. Izterjevani dolg je relativno nizek in je pričakovati, da je obvladljiv ob pojasnjenih podpornih ukrepih.6 Nesorazmernost dolga in ocenjene vrednosti nepremičnine je očitna (skupaj glavnica in obresti predstavljajo 6% vrednosti nepremičnine).

9. V takšnih okoliščinah se kaže stopnjevitost izvršbe na način, da se najprej opravi z milejšim izvršilnim sredstvom, s strani dolžnice predlagano premičninsko izvršbo, primeren ukrep za zaščito njene ustavne pravice do doma.7 Upnik s stopnjevitostjo izvršbe ne bo bistveno prizadet, saj ohranja pridobljeno zastavno pravico (deveti odstavek 169. člena ZIZ) in možnost poplačila iz nepremičnine, če milejši ukrep in podpora centra za socialno delo ne bosta učinkovita.

10. Predlog laične dolžnice po prvem odstavku 169. člena ZIZ, da se dovoli drugo (milejše) izvršilno sredstvo, mora izvršilno sodišče obravnavati z omiljeno strogostjo. Pred dolžnico kot laikom ne smejo biti postavljene pretežke formalne ovire za učinkovito uveljavitev sodnega varstva pravice, ki ji omogoča ohranitev doma.8 Materialno procesno vodstvo (smiselno 285. člen in prvi odstavek 286.a člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) je kot omilitev strogosti razpravnega načela v položaju, ko je ogrožena posebej varovana ustavna vrednota doma, zagotovo na mestu, če laična dolžnica ne navede dovolj trditvene in dokazne podlage že v samem predlogu. Z ustreznim pozivom ji mora sodišče dati možnost, da navedeno podlago dopolni. Dolžnica je navedla konkretne premičnine, ni pa navedla njihove vrednosti, česar pri umetniških slikah brez strokovnega znanja niti ni mogoče. Zato jo je potrebno pozvati, da predlaga ali predloži ustrezen dokaz, ki bo omogočil vsaj grobo ocenitev navedenih slik.

11. Po pojasnjenem, dokler o postopku ne bo obveščen center za socialno delo in mu ne bo dana možnost, da v razumnem času izvede podporne ukrepe dolžnici, sodišče prve stopnje ne bo smelo prodati nepremičnine, ki je dolžničin dom. O predlogu dolžnice za dovolitev izvršbe na premičnine pa bo sodišče prve stopnje odločilo šele potem, ko bo ustrezno pozvalo dolžnico k dopolnitvi predloga.

12. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 O posebnem pomenu sodelovanja centra za socialno delo in varstvu dolžnikov pri nepremičninski izvršbo primerjaj Ekart, A. v: Ekart A, Rijavec V.: Zakon o izvršbi in zavarovanju z novelo ZIZ-L, razširjena uvodna pojasnila, Lexpera in GV Založba, Ljubljana, 2019, str. 152 in nasl. 2 Načelo socialne države je kot temeljni gradnik sodnega postopka prisilne izvršbe prepoznalo tudi slovensko ustavno sodišče. Odločba US RS, št. U-I-93/03 z dne 18. 11. 2004, 7. točka obrazložitve. 3 O socialni ustavni demokraciji in pomenu te doktrine za uveljavitev socialne države obširno Teršek, A.: Socialna ustavna demokracija. Iz filozofije in teorije v prakso. Založba Univerze na Primorskem, Koper, 2017, str. 89-92. O preseganju razlikovanja med pravicami negativnega in pozitivnega statusa (socialne spadajo mednje), pomenu navedene doktrine Evropskega sodišča za človekove pravice v tej zvezi glej Güler, T. S.: ‘Positive Obligations’ Doctrine of the European Court of Human Rights: Is it Cogent or Obscure?. European Journal of Multidisciplinary Studies, Vol. 2, št. 6, str. 358-364. URL: http://journals.euser.org/index.php/ejms/article/view/2659. Primerjaj tudi Zupančič, B. M. v: Arhar et al., Šturm (ur.): Komentar Ustave Republike Slovenije. Fakulteta za državne in evropske študije, Kranj, 2002, str. 112-117. 4 Ekart, A. v: Ekart A, Rijavec V.: nav. delo. Avtor opozarja, da imajo pravni problemi praviloma še socialno ozadje. Meni, da je treba težave, s katerimi se ljudje spopadajo, začeti reševati v zgodnji fazi, saj en pravni problem ustvari nov pravni problem in tudi probleme na drugih področjih. 5 Obširno o tem Teršek, A., nav. delo, str. 33-36. 6 Sodišče prve stopnje ga je izračunalo v višini 8.008,80 EUR, od tega je skoraj polovica stranska terjatev obresti. 7 O človekovi pravici do doma glej zlasti 9. do 13. točko obrazložitve odločbe US RS, št. U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017. Glej tudi odločbo US RS, št. Up-619/17-22 z dne 14. 2. 2019 8 O dolžnikovi pravici do učinkovitega sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena URS) v povezavi s prepovedjo postavljanja pretežkih formalnih ovir, ki onemogočajo meritoren preizkus zahtevanega sodnega varstva v izvršilnem postopku glej odločbo US RS, št. Up-2324/08-31 z dne 16. 12. 2010 (5. točka obrazložitve in nasl.).