Jedro

Drugi odstavek 50. člena ZUP določa, da če med postopkom zaradi prenosa lastninske pravice ali drugih podobnih razlogov oseba pridobi možnost nastopati kot stranka v postopku, jo organ na to opozori in ji omogoči, da prevzame položaj stranke. Do takšne situacije je v obravnavanem primeru nedvomno prišlo, saj je tožnik postal lastnik nepremičnine med trajanjem pritožbenega postopka na drugi stopnji in bi zato moral imeti tudi možnost, da v njem sodeluje.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za okolje in prostor, št. 3532-143/2014-4-00641110 z dne 25. 3. 2015, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju drugostopni organ) je z izpodbijano odločbo zavrgel pritožbo A.A. zoper odločbo in sklep Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Ljubljana (v nadaljevanju prvostopni organ), št. 02112-288/2014-4 z dne 19. 8. 2014. S citirano odločbo in sklepom je prvostopni organ odločil, da se v k.o. ... kot urejena evidentira meja (del meje) parcele 187/2 s sosednjo parcelo 187/1 (1. točka izreka odločbe), da se v k.o. ... v postopku evidentiranja parcelacije ugotovijo naslednje spremembe: ukinjene parcele 187/1 - nove parcele 187/5, 187/6, ukinjene parcele 187/2 - nove parcele 187/3, 187/4 (2. točka izreka odločbe), da je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu (3. točka izreka odločbe), da se v zemljiškem katastru na parceli 187/5 za stavbo 1726-250 v k.o. ... evidentira zemljišče pod stavbo s površino 4 m2 in na parceli 187/3 za stavbo 1726-250 k.o. ... evidentira zemljišče pod stavbo s površino 114 m2 (1. točka izreka sklepa) in da stroškov postopka ni (2. točka izreka). V obrazložitvi je drugostopni organ navedel, da je bila pritožnica v času izdaje prvostopne odločbe lastnica parc. št. 187/1, med pritožbenim postopkom (10. 9. 2014) pa je prišlo do spremembe lastništva in je lastnik te parcele postal B.B. Ker si po presoji drugostopnega organa, upoštevajoč materialnopravne določbe o tem, kdo so stranke postopka urejanja in evidentiranja meje, pritožnica ne more več izboljšati pravnega položaja, saj ni več lastnica parc. št. 187/1, pravnega interesa za pritožbo več ne izkazuje in je organ zato njeno pritožbo zavrgel. 2. Tožnik je tožbo vložil zoper odločbo, št. 3532-143/2014-4-00641110. V tožbi je navedel, da kot lastnik odločno nasprotuje izdani odločbi brez njegove vednosti. Navedel je, da je hiša nastala iz male mesnice in dveh lesenih garaž, status hiše pa ni urejen, kot bi moral biti. Dopušča možnost ureditve dejanskega stanja, vendar ne na tak način kot dosedaj, saj se ravno v tem času ponuja možnost pridobitve edinega pravega dostopa do vseh stanovanj s Šmartinske ceste, s tem pa bi dobili še možnost shramb oziroma kolesarnice, kar pa je nujno potrebno za legalizacijo te stanovanjske hiše. Pričakuje, da bodo zadevo skupaj rešili z dogovorom. Smiselno je predlagal odpravo akta.

3. Toženka je sodišču posredovala upravne spise, vsebinskega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Stranka z interesom C.C. je v odgovoru na tožbo povzela potek dosedanjega postopka, navedla, da se strinja z izjavo tožnika o sklenitvi dogovora glede spornih vprašanj in smiselno predlagala zavrnitev tožbe.

5. Stranke z interesom D.D. E.E. F.F. G.G. , H. d.o.o., I.I. in J.J. so v odgovoru na tožbo kot etažni lastniki uvodoma prerekali aktivno legitimacijo tožnika za vložitev tožbe, v nadaljevanju pa vsebinsko prerekali njegove tožbene navedbe in predlagali zavrnitev tožbe.

6. Sodišče je v zadevi že enkrat odločalo in je s sklepom, I U 707/2015 z dne 15. 12. 2015, tožbo tožnika zavrglo po 3. točki prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da tožnik ne more biti stranka po tem zakonu.

7. Zoper citirani sklep je tožnik vložil pritožbo, Vrhovno sodišče RS pa je s sklepom, I Up 39/2016 z dne 11. 1. 2017, njegovi pritožbi ugodilo, sklep, I U 707/2015 z dne 15. 12. 2015, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. V obrazložitvi je navedlo, da gre v zadevi za specifično situacijo, v kateri je prišlo do spremembe bistvenih okoliščin, ki so vplivale na položaj določene osebe kot stranke v pritožbenem upravnem postopku, šele v času postopka pred drugostopenjskim organom toženke. Nesporno je, da je bila zoper prvostopenjsko odločbo pravočasno vložena pritožba (4. 9. 2014) s strani prejšnje lastnice nepremičnine, ki je bila ob vložitvi pritožbe zanjo tudi legitimirana, naknadna sprememba lastništva (10. 9. 2014) pa je vplivala na njeno procesno legitimacijo. Vendar pa je ob podanem dejanskem stanju ZUP v drugem odstavku 50. člena toženki nalagal, da bi morala (pri)tožnika opozoriti na možnost nastopanja kot stranke v postopku in mu omogočiti, da bi ta položaj tudi prevzel. Tega toženka ni storila, s tem pa je (pri)tožniku odvzela pravico do pritožbe kot učinkovitega pravnega sredstva. Ker pa je temu tako, je stališče sodišča prve stopnje, da (pri)tožnik ni legitimiran za izpodbijanje akta toženke, ker (pri)tožnik ni vložil pritožbe zoper sklep, s katerim mu je upravni organ pravico do udeležbe odrekel, saj tožnik take zahteve v upravnem postopku ni podal (in tega tudi ne zatrjuje), posledično pa tak akt ni bil izdan, napačno in razlaga drugega odstavka 17. člena ZUS-1 preozka. Za uveljavljanje take kršitve, kot jo je storila toženka, mora biti (pri)tožniku zagotovljeno učinkovito sodno varstvo. V ponovnem postopku mora torej sodišče ob priznavanju legitimacije tožnika za izpodbijanje navedenega akta preveriti ostale procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu in v primeru, da so podane, tožbo tudi vsebinsko obravnavati.

8. Sodišče uvodoma ugotavlja, da so v zadevi izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavanje tožbe glede na 36. člen ZUS-1. Tožnik s tožbo izpodbija akt, ki je bil izdan v upravnem postopku in zoper katerega je dopusten upravni spor, glede na vročitev drugostopne odločbe strankam postopka je tožnik pravočasno vložil tožbo, procesna legitimacija tožnika je podana, v zadevi je izpodbijan akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu,akt, ki se izpodbija, ima posledice za tožnika in očitno posega v njegovo pravico oziroma pravno korist, z aktom, ki se izpodbija v sporu, je bilo odločeno o pritožbi, in v isti zadevi še ni bila izdana pravnomočna odločba (8. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

9. Tožba je utemeljena.

10. Sodišče uvodoma ugotavlja (in kot je ugotovilo tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu, I Up 39/2016 z dne 11. 1. 2017), da je tožnik tožbo naperil zoper drugostopno odločbo, torej zoper odločbo, s katero je drugostopni organ zavrgel pritožbo A.A. zoper odločbo in sklep prvostopnega organa o evidentiranju urejene meje in evidentiranju parcelacije, št. 02112-288/2014-4 z dne 19. 8. 2014. 11. Med strankami niso sporna naslednja dejstva: - da je bil prvostopni akt vročen A.A. kot (takrat še) lastnici parc. št. 187/1, k.o. ..., - da je A.A. pravočasno (4. 9. 2014) vložila pritožbo zoper v prejšnji točki navedeni akt, - da je 10. 9. 2014 prišlo do spremembe lastništva na parc. št. 187/1 in je lastnik postal tožnik, - da je drugostopni organ odločil o pritožbi A.A. z odločbo z dne 25. 3. 2015. 12. Drugi odstavek 50. člena ZUP določa, da če med postopkom zaradi prenosa lastninske pravice ali drugih podobnih razlogov oseba pridobi možnost nastopati kot stranka v postopku, jo organ na to opozori in ji omogoči, da prevzame položaj stranke. Kot je povzeto v prejšnji točki obrazložitve te sodbe, pa je do opisane situacije v obravnavanem primeru nedvomno prišlo, saj je tožnik postal lastnik parc. št. 187/1, k.o. ..., med trajanjem pritožbenega postopka na drugi stopnji in bi zato moral imeti tudi možnost, da v njem sodeluje. Gre namreč za postopek evidentiranja urejene meje ter evidentiranja parcelacije in v tovrstnem postopku, tj. postopku urejanja meje in evidentiranja urejene meje pa so stranke lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje (28. člen ZEN), pred evidentiranjem parcelacije pa morajo biti urejene tudi meje (49. člen ZEN). Iz povedanega sledi, da bi moral drugostopni organ tožniku kot lastniku parc. št. 187/1, ki meji na parc. št. 187/2, in katerih urejena meja se je evidentirala v obravnavanem postopku s prvostopno odločbo in sklepom, omogočiti, da vstopi v pritožbeni postopek kot stranka in da varuje svoje pravice in pravne koristi. Ker pa tega ni storil, temveč je zgolj zavrgel pritožbo A.A. iz razloga pomanjkanja pravnega interesa (ker ni bila več lastnica nepremičnine s parc. št. 187/1, k.o. ...), je s tem zagrešil bistveno kršitev pravil postopka in je njegova odločba nezakonita.

13. Glede na povedano je sodišče tožbi tožnika na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo, izpodbijano odločbo drugostopnega organa odpravilo in zadevo smiselno tretjemu in četrtemu odstavku istega člena vrnilo drugostopnemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral drugostopni organ odpraviti ugotovljene kršitve pravil postopka, torej omogočiti tožniku, da prevzame položaj stranke in varuje svoje pravice in pravne koristi v obravnavanem postopku kot lastnik parc. št. 187/1, pri tem uporabiti materialne določbe, ki veljajo za primer, kot je obravnavani (ZEN), in o zadevi ponovno odločiti.