Jedro

Pri vštevanju dohodkov po 73. členu ZSDP se upoštevajo celotni bruto dohodki, brez zmanjšanja za stroške prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela, ne glede na to, če zavezanec, ki je v delovnem razmerju v tujini, ne prejema povračil stroškov prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela. Toženec je zato pri ugotavljanju dohodka za priznanje pravice do otroškega dodatka pravilno upošteval dohodek, ki ga je tožničin mož prejel v tujini (v Italiji), v bruto znesku, brez zmanjšanja za stroške prehrane med delom in za stroške prevoza na delo in iz dela.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: „Tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 18. 12. 2009 in št... z dne 1. 10. 2009, se zavrne.“

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku in odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 18. 12. 2009 in št. ... z dne 1. 10. 2009 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje glede višine otroškega dodatka od 1. 10. 2009 dalje.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, nepravilne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Meni, da odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna, ker bi moralo všteti plače in nadomestila ter druge prejemke moža tožeče stranke, A.A v bruto znesku, kar se je upoštevalo pri določitvi višine otroškega dodatka. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v 65. členu določa, da se z otroškim dodatkom staršem oziroma otroku zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje, kadar dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po tem zakonu. Dohodkovni razred je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred. Za uvrstitev družine v posamezni dohodkovni razred se na podlagi 71. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu, ki se izračuna tako, da se skupni dohodek družine deli s številom mesecev, na katere se dohodek nanaša in s številom družinskih članov po tem zakonu. Kadar se otroški dodatek uveljavlja v mesecu januarju, februarju ali marcu, se upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v predpreteklem koledarskem letu. Med bruto dohodke se skladno s 73. členom Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih štejejo vsi dohodki, ki so vir dohodnine, transferni dohodki in vsi drugi dohodki. Tožena stranka opozarja na določbo 23. člena Pravilnika o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov (Ur. l. RS, št. 31/08), ki določa, da je skupni dohodek družine vsota vseh bruto dohodkov, ki so vir dohodnine, transfernih dohodkov in vseh drugih dohodkov vseh družinskih članov za isto koledarsko leto, razen dohodkov, ki so navedeni v 72. členu zakona. Nadalje 24. člen pravilnika določa, da se dohodki, obdavčeni po zakonu, ki urejajo dohodnino, v obrazcu DP-3-vloga za uveljavitev pravice do otroškega dodatka, uveljavljajo na podlagi obrazca o informativnem izračunu dohodnine za posamezno koledarsko leto oziroma obvestilo o prejetih osebnih prejemkih oziroma dohodkih, izplačanih od 1. januarja do 31. decembra posameznega koledarskega leta, ki jih mora skladno z vsakoletnim pravilnikom o dostavi podatkov za odmero dohodnine, poslati prejemnik prejemkov in dohodkov njihov izplačevalec za napoved za odmero dohodnine, iz odmernih odločb za posamezne vrste dohodnine oziroma iz napovedi za odmero posameznih vrst dohodnine. V obrazcu DP-3 se navede leto, za katero se upoštevajo podatki ter seštevek bruto zneskov posameznih vrst prejemkov oziroma dohodkov. Istovrstni dohodki oziroma prejemki vlagatelja ali družinskega člana, prejetih pri različnih izplačevalcih v istem koledarskem letu, se upoštevajo, kot je določeno v prejšnjem odstavku. Dohodki in prejemki, ki izvirajo iz več let, se vštejejo v skupni dohodek družine v celotnem znesku v letu, v katerem jih je vlagatelj oziroma družinski član prejel. V odgovoru na pritožbo tožeča stranka zavrača pritožbene navedbe in ponovno vztraja, da ker stroški dela niso dohodek, ki je vir dohodnine, ampak priznani povrnjeni strošek dela po 44. členu in 45. členu Zakona o dohodnini, bi tožena stranka pri odločanju o cenzusu to morala ugotoviti in jih od bruto dohodka odšteti skladno z določbo 45. člena Zakona o dohodnini. Ker se pri navedbi podatkov o višini dohodkov iz delovnega razmerja v informativnem izračunu o dohodnini ne navaja priznanih stroškov dela po 44. členu Zakona o dohodnini in zato ti niso del bruto dohodka iz delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka pri izračunu bruto dohodka iz 73. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, dolžna upoštevati in odšteti stroške dela iz delovnega razmerja iz tujine na podlagi 45. člena zakona.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi popolno in pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotno uporabilo materialno pravo.

Predmet tega spora sta odločbi tožene stranke št. ... z dne 18. 12. 2009 in št. ... z dne 1. 10. 2009, sporno pa je, ali je tožena stranka pri ugotavljanju dohodka pravilno upoštevala dohodek, ki ga je tožničin mož A.A. ustvaril oziroma prejel v tujini, v bruto znesku, ne da bi upoštevala stroške v zvezi z delom in sicer nadomestilo za prehrano in stroške prevoza na delo in z dela.

Pravna podlaga za odločanje v sporni zadevi je Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. l. RS, št. 97/2001 s spremembami, v nadaljevanju ZSDP). Ta v 73. členu določa, da se med bruto dohodke vštevajo vsi dohodki, ki so vir dohodnine, transferni dohodki in vsi drugi dohodki.

Glede na takšno določbo, ki napotuje na uporabo Zakona o dohodnini, je relevantno, kateri dohodki so vir dohodnine.

Po Zakonu o dohodnini (Ur. l. RS, št. 117/06 s spremembami, v nadaljevanju ZDoh), so vir dohodnine vsi dohodki, določeni v 18. členu, med katere med drugim sodijo tudi dohodki iz zaposlitve (1. točka). Pomeni, da so se pri ugotavljanju dohodkovnega razreda pravilno upoštevali vsi dohodki iz 36. člena ZDoh, torej dohodki iz zaposlitve, ki predstavljajo dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi v bruto znesku, brez kakršnegakoli zmanjšanja, ne glede na to, ali gre za obdavčene ali neobdavčene prejemke.

Davčna osnova je že zmanjšan bruto dohodek za neobdavčene zneske, to je za zneske, ki se bodisi po zakonu ali na zahtevo zavezanca, ne vštevajo v osnovo, od katere se plača dohodnina. Med takšne dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo (že po zakonu), sodijo tudi povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela (3. točka 1. odstavka 44. člena ZDoh). Možnost za zmanjšanje davčne osnove za stroške prehrane med delom, stroške prevoza na delo in iz dela pa je omogočena tudi zavezancu, ki prejema dohodek iz delovnega razmerja in tujine (45. člena ZDoh). Vendar pa za zneske iz 44. člena in enako iz 45. člena ZDoh zmanjšan dohodek predstavlja davčno osnovo in ne bruto dohodek. Iz tega sledi, da se ne glede na določbo iz 44. in 45. člena ZDoh pri vštevanju dohodkov po 73. členu ZSDP, upoštevajo celotni (bruto) dohodki, brez zmanjšanja za stroške prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela in to ne glede na to, če zavezanec, ki je v delovnem razmerju v tujini, ne prejema povračil stroškov prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela.

Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, konkretno določbo 73. člena ZSDP, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo v skladu z določbo 5. alineje 358. člena ZPP spremenilo tako, da je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. … z dne 18. 12. 2009 in št. ... z dne 1. 10. 2009, ker sta pravilni in zakoniti. Tožena stranka je namreč pravilno upoštevala dohodke A.A., ki jih je prejel v tujini, v bruto znesku, ne da bi jih zmanjšala za stroške prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela.