Jedro

Sodna praksa Upravnega sodišča je izoblikovala ustaljeno stališče, da pomanjkljivost glede (ne)izvedbe tajnih volitev ni zgolj formalna (primerjaj npr. sodbe Upravnega sodišča II U 339/2010 z dne 18. 9. 2010, II U 336/2014 z dne 13. 9. 2014, II U 340/2014 z dne 14. 9. 2014 in III U 283/2014 z dne 24. 9. 2014). Dolžnost, da bi morala volilna komisija stranko, ki ob vložitvi kandidatne liste ne izkaže obstoja zakonskega pogoja, da so bili kandidati določeni s tajnim glasovanjem, pozvati na dopolnitev, pa ne izhaja niti iz sodne prakse, na katero se sklicuje pritožnik.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Občinska volilna komisija A. (v nadaljevanju OVK ali tožena stranka) je z odločbo, št. 041-1/2022-KS-149 z dne 27. 10. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), zavrnila kandidaturo kandidatov, navedenih v izreku odločbe, za člane sveta Krajevne skupnosti ... na rednih volitvah, razpisanih za 20. 11. 2022. 2. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je A. A., kot predstavnik kandidature predlagatelja - politične stranke Lista B. (v nadaljevanju B.), na sedežu OVK dne 20. 10. 2022 ob 13:20 uri vložil kandidaturo za člane Krajevne skupnosti ... - center. OVK je ob preizkusu liste ugotovila, da je bila ta vložena pravočasno, predlagatelj B. pa je predložil še soglasja vseh kandidatov, zapisnik o določitvi liste kandidatov, katerega sestavni del je spisek udeležencev, ki so sodelovali pri določanju liste in statut politične stranke. Vložena kandidatura ni imela formalnih pomanjkljivosti, ki bi terjale odpravo po drugem odstavku 56. člena Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ), ob tem se OVK sklicuje na sodno prakso - sodbo Upravnega sodišča II U 326/2018 in odločbo Ustavnega sodišča Up-2385/08 ter na komentar Zakona o lokalnih volitvah - in je zato OVK o njej odločala vsebinsko. OVK pojasnjuje, da mora predlagatelj že ob vložitvi kandidature izkazati, da ta izpolnjuje zakonske pogoje. Izpolnjevanje pogojev se ugotavlja na podlagi predloženih pravil politične stranke o določanju kandidatov oziroma list kandidatov, saj mora biti lista kandidatov določena skladno s pravili politične stranke, ter na podlagi zapisnika o določitvi kandidatov oziroma list kandidatov, iz katerega mora biti razvidno, da so bili kandidati določeni s tajnim glasovanjem, kot to zahteva 51. člen Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV), ki ga OVK citira (primeroma se sklicuje na sodbe Upravnega sodišča III U 283/2014, II U 339/2010 in II U 336/2014 ter odločbi Ustavnega sodišča Up-305/98 in Up-630/02-11).

3. OVK pojasnjuje, da je ob vpogledu v pravila politične stranke (Statut B.) in zapisnik o delu organa politične stranke, ki je določil kandidaturo, ugotovila, da je kandidaturo sicer določil pristojni organ stranke, vendar pa ne na tajnem glasovanju. Zahteve po tajnosti glasovanja, ko gre za določanje kandidatov za volitve v organe lokalne skupnosti, ne vsebuje niti Statut B. (33. člen), pač pa iz njega prav nasprotno izhaja, da gre v teh postopkih za javno glasovanje. OVK je zato ugotovila, da predlagana kandidatura za člane sveta krajevne skupnosti ni zakonita, saj ne izpolnjuje pogojev iz 51. člena ZLV, naloga volilne komisije pa je, da kandidaturo oziroma listo kandidatov, ki ni oblikovana v skladu z zakonsko določenimi pogoji, izloči ter jo je zato zavrnila (sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča Up-305/98).

4. Pritožnik je zoper opisano odločbo tožene stranke vložil pravočasno pritožbo iz razlogov napačne uporabe materialnega prava, napačne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve določb postopka. Navaja, da je odločitev nezakonita, oziroma zmotna. OVK je napačno ugotovila, da kandidatna lista B. ni bila oblikovana skladno z določili ZLV in da kandidati niso bili določeni na tajnem glasovanju, za kar pa v Statutu B. in priloženih zapisnikih ni imela podlage. Napačno namreč ugotavlja, da iz Statuta B. izhaja, da naj bi bilo v postopkih določanja kandidatov predvideno javno glasovanje. OVK se neutemeljeno sklicuje na četrti odstavek 33. člena Statuta B. in ga napačno razlaga. Ta se nanaša le na primere, ko je za posamezno kandidaturo predlaganih več kandidatov in več kandidatov prejme isto število glasov - v takem primeru o kandidatu odloči glas predsednika, kar pa se v konkretni zadevi ni zgodilo, saj je že v postopku oblikovanja kandidatnih list in predlaganja kandidatov za vsako kandidatno mesto kandidiral le en kandidat oziroma so predlagane liste vsebovale točno tolikšno število kandidatov, kot se jih voli za posamezni organ. To je razvidno iz zapisnikov Izvršilnega odbora o potrjevanju kandidatur in o določanju kandidatov. Šlo je torej za situacijo, ki jo urejata drugi in tretji odstavek 33. člena Statuta B., ki ne določata javnega glasovanja.

5. V zvezi z navedbo OVK, da tajnost glasovanja ne izhaja niti iz zapisnika niti iz statuta, pritožnik poudarja, da tajnost glasovanja izhaja že iz določb 51. člena ZLV, ki so bile v konkretnem primeru upoštevane za določanje liste kandidatov. Določbe Statuta je treba razumeti in brati skupaj z veljavno zakonodajo in zato ne dokazujejo, kot zmotno navaja OVK, da bi šlo za javno glasovanje, niti takega glasovanja ne zahtevajo. Statut B. je bil predmet presoje registracijskih organov pri registraciji stranke, nepravilnosti pa niso bile ugotovljene. Ker statut ne določa ne javnega ne tajnega glasovanja, se za določanje kandidatov na volitvah uporabi veljavni zakon. To, da bi bilo glasovanje javno, ne izhaja niti iz zapisnika o glasovanju, konkretno zapisnika seje Izvršnega odbora stranke B. z dne 20. 10. 2022. OVK bi izpodbijano odločitev lahko sprejela le, če bi iz zapisnika izhajalo, da je izvršni odbor o kandidatnih listah glasoval z javnim glasovanjem. Glede te okoliščine je napačno ugotovila dejansko stanje, kar je imelo za posledico napačno uporabo materialnega prava.

6. Pritožnik nadalje ugovarja, da bi morala OVK predlagatelja liste kandidatov pozvati k dopolnitvi kandidature, če je menila, da bi moral posebej dokazati tajnost glasovanja, oziroma če so se ji porajati dvomi o tem, ali je bilo izvedeno javno ali tajno glasovanje. Ugotoviti bi torej morala, da je vloga formalno nepopolna ter predstavnika kandidature pozvati k dopolnitvi (ob tem se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča I U 1507/2014). Ker tega ni storila, je kršila določbe postopka. V skladu s sodno prakso (npr. sodba Upravnega sodišča II U 307/2018-6) gre za formalno pomanjkljivost kandidatnih list takrat, ko ni treba izvesti novih opravil v kandidacijskem postopku. V konkretnem primeru gre brez dvoma za formalno pomanjkljivost, saj bi OVK morala predlagatelja zgolj pozvati, da predloži dokaze, iz katerih bi lahko sklepala na način opravljenega glasovanja. Tega ni storila, pritožnik zato dokazila, in sicer glasovnice, iz katerih izhaja, da je šlo za tajno glasovanje, prilaga pritožbi.

7. Odločitev in obrazložitev izpodbijane odločbe sta sami s seboj v nasprotju, saj je v obrazložitvi navedeno, da vložena kandidatura ni imela formalnih pomanjkljivosti, nato pa se predlagatelju kandidature očita prav formalno pomanjkljivost, ki je v tem, da ni predložil dokaza o tajnem glasovanju. Sklepanje OVK, da je bilo glasovanje javno, ne vzdrži presoje in ni dokazno podprto. Pritožnik izpostavlja sodbo Upravnega sodišča I U 1482/2014. V tam obravnavani zadevi je v predloženem zapisniku pisalo, da so udeleženci listo kandidatov določili z javnim glasovanjem, pritožnik pa je zatrjeval, da je bilo glasovanje tajno in da je prišlo do očitne pisne pomote. Sodišče je ugotovilo kršitev pravil postopka, ker se tožena stranka ni opredelila do navedbe, da je prišlo do pomote. Če je bilo torej v opisani zadevi dopustno dokazovanje, da je izrecen zapis o javnem glasovanju pomota, potem mora OVK tudi v primerih, ko iz zapisnika ne izhaja ne eno ne drugo, vložnika pozvati z dopolnitvi vloge.

8. Odločitev OVK, da se celotna kandidatna lista zavrne, ki ni dokazno podprta, je nesorazmerna in neustavna, pretirano posega v volilno pravico in onemogoča demokratične procese. Tudi Upravno sodišče je že odločilo, da morajo volilni organi določbe ZLV in ZVDZ interpretirati ter uporabiti tako, da je v čim večji meri omogočeno uresničevanje volilne pravice in njeno učinkovito sodno varstvo. Pritožnik predlaga, da sodišče vpogleda v zapisnik izvršnega odbora B. z dne 20. 10. 2022 s pripadajočimi glasovnicami, v statut stranke B., v listine volilnega spisa, predlaga pa tudi zaslišanje članov Izvršnega odbora B. B. B., C. C., Č. Č., D. D., E. E., F. F., G. G., H. H. in I. I. 9. Pritožnik sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo razveljavi oziroma odpravi ter odloči, da se celotna lista kandidatov z imenom B. s 6 kandidati za člane sveta Krajevne skupnosti ... potrdi, oziroma podrejeno, da se izpodbijana odločba razveljavi oziroma odpravi ter vrne OVK v ponovno odločanje.

10. OVK, ki je sodišču predložila volilne spise, v odgovoru na pritožbo (enakem za vse zadeve, v katerih je pritožnik vložil pritožbe zoper še druge odločitve OVK) navaja, da bi pozivanje OVK k dopolnitvi vloženih kandidatur, iz katerih ne izhaja, da so določene v skladu z zakonskimi zahtevami, pomenilo, da mora OVK v vseh teh postopkih izvajati posebni ugotovitveni postopek, za kar pa po ZLV in ZVDZ ni podlage. Volitve so proces, za katerega so značilni kratki roki, ki terjajo, da mora vlagatelj kandidature do izteka roka, ki je določen za njihovo vložitev, izpolniti vse zakonske pogoje, kasnejše dopolnjevanje kandidature pa ni mogoče. Pritožnik se sklicuje na sodbi Upravnega sodišča I U 1507/2014 in I U 1481/2014, kjer pa gre za povsem drugačne okoliščine oziroma dejansko stanje kot v konkretni zadevi. V konkretnem primeru pritožnik ni bil pozvan k morebitni dopolnitvi kandidature, saj za to OVK ni imela nobenega razloga, ker iz zapisnika ni izhajalo, da je bilo glasovanje tajno in ker iz priloženih pravil politične stranke (statuta) izhaja, da postopek določanja kandidatov ne poteka s tajnim glasovanjem. Iz določbe 33. člena statuta stranke in tudi drugih določb tega akta namreč izhaja, da organi stranke svoje odločitve sprejemajo z javnim glasovanjem. V 27. členu statuta, ki ureja volitve v organe politične stranke, je tajno glasovanje navedeno kot možen način sprejemanja odločitev, v 33. členu pa te možnosti ni. Sklicevanje pritožnika, da se četrti odstavek 33. člena ne nanaša na obravnavani primer, je neprepričljivo, saj ni razloga, da bi organ, ki določa kandidature, enkrat odločal s tajnim, drugič pa z javnim glasovanjem. OVK poudarja, da v obravnavanem primeru ne gre za formalno pomanjkljivost, pač pa za vsebinsko pomanjkljivost, ki je, tako po zakonu kot tudi po stališčih ustavnosodne prakse, naknadno ni mogoče sanirati. Vsebinsko pomanjkljivost bi lahko saniral le pritožnik, in to še pred odločanjem OVK, česar pa ni storil. 11. Pritožba ni utemeljena.

12. Predmet presoje v tem sporu je izpodbijana odločba, s katero je OVK po preizkusu kandidature predlagatelja B. zavrnila kandidaturo kandidatov, navedenih v izreku odločbe, za člane Krajevne skupnosti ... na rednih volitvah, razpisanih za 20. 11. 2022. 13. Na podlagi prvega odstavka 97. člena ZLV lahko zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero se zavrne kandidatura oziroma lista kandidatov ali ugovor iz 96. in 96.a člena ZLV, vsak kandidat ali predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov vloži pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore, v 48 urah po prejemu odločbe. V obravnavanem primeru ni sporno, da je pritožnik predstavnik zavrnjene kandidature predlagatelja B. in je zato aktivno legitimiran za vložitev pritožbe zoper izpodbijano odločbo. Pritožba je bila tudi vložena pravočasno.

14. Po določbi drugega odstavka 109. člena ZLV se za volitve članov svetov krajevnih skupnosti smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za volitve v občinski svet. 15. Na podlagi drugega odstavka 74. člena ZLV se glede postopka potrjevanja kandidatur oziroma list kandidatov za člane občinskega sveta, določanja seznamov potrjenih kandidatur oziroma list teh kandidatov in njihove objave, smiselno uporabljajo določbe ZVDZ. To pomeni predvsem, da je občinska volilna komisija tista, ki ima vsa pooblastila, ki jih ZVDZ daje pristojnim volilnim komisijam, medtem ko je postopek potrjevanja kandidatur enak kot pri volitvah v državni zbor. Sicer pa na smiselno uporabo ZVDZ glede tistih vprašanj, ki z ZLV niso posebej urejena, napotuje 4. člen ZLV.

16. Kot izhaja iz 56. člena ZVDZ, če volilna komisija ugotovi, da lista kandidatov ni določena v skladu s tem zakonom, jo zavrne; če pa ugotovi formalne pomanjkljivosti liste kandidatov, takoj zahteva od predlagatelja, da jih v treh dneh odpravi. Če predlagatelj tega ne stori pravočasno, volilna komisija listo zavrne, in sicer v celoti ali samo glede posameznih kandidatov.

17. V skladu z določbami 72. člena ZLV mora kandidatura oziroma lista kandidatov vsebovati oznako volilne enote, ime predlagatelja, ime liste kandidatov ter osebne podatke kandidatov in podatke predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov, kot jih zakon taksativno določa. Kandidaturi oziroma listi kandidatov morajo biti priložena pisna soglasja kandidatov. Kandidaturi, ki jo vloži politična stranka, pa morajo biti priložena tudi pravila politične stranke o določanju kandidatov oziroma list kandidatov in zapisnik o določitvi kandidatov oziroma list kandidatov.

18. V 51. členu ZLV je predpisano, da politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili; pri določanju kandidatov smejo sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini; kandidate določijo s tajnim glasovanjem.

19. Ustavno sodišče je v odločbi Up-305/98 z dne 19. 11. 1998 (enako kasneje v odločbi Up-635/02 z dne 24. 10. 2002) pojasnilo, da volitve predstavljajo proces, ki se mora odvijati in končati v določenem kontinuiranem obdobju, zato so vsa opravila, ki jih je treba opraviti v tem postopku, omejena z zakonskimi roki, ki so zelo kratki. Vsi organi, ki so pooblaščeni za odločanje v tem postopku, morajo upoštevati to posebno naravo volilne pravice, hkrati pa jo morajo upoštevati tudi vsi udeleženci tega postopka. Izhajajoč iz specifične naravne volilne pravice, ki se lahko uresničuje samo kolektivno v časovno kontinuiranem in omejenem postopku, so na eni strani določene obveznosti volilne komisije, na drugi strani pa obveznosti predlagatelja kandidature, ki mora izkazati, da je lista kandidatov vložena v skladu z zakonskimi pogoji. Politična stranka predlaga listo kandidatov po pravilih, ki so prepuščena strankini notranji ureditvi, kar je tudi odraz pravice do svobodnega združevanja iz drugega odstavka 42. člena Ustave. Zakonsko pa je vsaka stranka omejena z določbami ZLV, posebej z določbo 51. člena ZLV, le toliko, da mora vnaprej predvideti pravila o postopku določanja kandidatne liste, da smejo pri določanju kandidatov sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini, ter da kandidate določijo s tajnim glasovanjem. Politična stranka, ki hoče sodelovati na volitvah, mora svojo organiziranost in delovanje prilagoditi tem zahtevam in poskrbeti za to, da bo lahko izkazala obstoj zakonskih pogojev ob vložitvi kandidatne liste. Naloga volilne komisije je, da kandidatne liste, ki ne bi bile oblikovane v skladu s temi zakonsko določenimi pravili, izloči. Pri tem ima volilna komisija pooblastilo, da ob ugotovljenih formalnih pomanjkljivostih liste kandidatov, zahteva od predlagatelja liste, da listo v treh dneh dopolni. Pojem "formalne pomanjkljivosti" je nedvomno nedoločen pravni pojem, katerega natančna vsebina je predmet vsakokratne razlage pristojnega organa. Če ne gre za formalne pomanjkljivosti, pa lahko volilna komisija listo le potrdi, če je ta sestavljena v skladu z zakonom, oziroma jo zavrne, če je ta prepozno vložena, če ima vsebinske pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče šteti kot formalne pomanjkljivosti, in tudi, če formalne pomanjkljivosti v kratkem roku ne bi bile odpravljene.

20. V kasnejših odločitvah (prim. sklep Up-716/18, Up-745/18 z dne 17. 5. 2018 in tam citirano prakso) je Ustavno sodišče še pojasnilo, da je določanje kandidatov volilno opravilo in da gre za formalno pomanjkljivost kandidatnih list, ki jo je dopustno odpraviti, takrat, ko ni treba izvesti novih opravil v kandidacijskem postopku. Omogočanje odprave vsebinskih pomanjkljivosti na kandidatnih listah po izteku zadevnega roka bi pomenilo novo izvajanje postopka določanja kandidatov na kandidatni listi. Zaradi spoštovanja načela enakosti bi to moralo veljati za vse predlagatelje list, kar bi povzročilo podaljševanje postopkov, prestavljanje volilnega dne in bi s tem tudi nedopustno poseglo v načelo periodičnosti volitev. Kot se je izreklo Ustavno sodišče, ni v neskladju z Ustavo, da se od političnih strank oziroma predlagateljev list pričakuje skrbnost pri uresničevanju volilne pravice. Če ti ne ravnajo skrbno, zavrnitev kandidatne liste sicer pomeni poseg v volilno pravico, vendar ne zaradi ravnanja volilnih organov, temveč zaradi neskrbnosti predlagatelja liste.

21. V obravnavani zadevi ni sporno, da je predlagatelj kandidature B. politična stranka. Sporno je, ali je predlagatelj B. kandidate določil s tajnim glasovanjem v skladu z 51. členom ZLV. OVK je namreč na podlagi predloženega Statuta B. in zapisnika o delu organa te politične stranke, ki je določil kandidaturo, zaključila, da je kandidaturo sicer določil pristojni organ stranke, vendar pa ne na tajnem glasovanju. Pritožnik v tej zvezi ne oporeka, da v zapisniku o delu organa politične stranke, ki je določil kandidaturo, ni navedeno, na kakšen način je bilo izvedeno glasovanje, meni pa, da tak način glasovanja izhaja iz določb Statuta B., ki ga je treba razlagati v skladu z zakonom, ter da bi morala OVK, kolikor je menila, da bi moral predlagatelj posebej dokazati tajnost glasovanja, oziroma če so se ji porajati dvomi o tem, ali je bilo izvedeno javno ali tajno glasovanje, od pritožnika zahtevati dopolnitev kandidature. Trdi torej, da gre pri spornem vprašanju za formalno pomanjkljivost kandidature in da bi mu OVK morala dati možnost, da to pomanjkljivost odpravi, torej dokaže, da je bilo glasovanje o določitvi kandidatov tajno.

22. Sodišče ugotavlja, da v zapisniku ni navedeno, da bi bilo o kandidatih opravljeno tajno glasovanje (čemur pritožnik ne oporeka), to pa ne izhaja niti iz Statuta B. Ta volitve in imenovanja ureja v VIII. poglavju, pri čemer v členih 27. do 32. ureja volitve organov B., kandidiranje na državnih in lokalnih volitvah ter volitvah v predstavniške organe EU pa ureja v 33. členu. Za obravnavano zadevo je torej relevanten 33. člen Statuta B. Ta določa, da izvršni odbor B. pred volitvami svojim članom pošlje poziv za podajanje predlogov za kandidate na volitvah; predlagane kandidate predstavi predsednik, potrdi pa izvršni odbor, ki nato izmed predlaganih kandidatov tudi določi kandidate, kar velja tudi za volitve v organe lokalnih skupnosti. Kolikor je za posamezno kandidaturo predlaganih več kandidatov, izvršni odbor določi kandidata B. z glasovanjem. Za kandidata je določen član, ki prejme največ glasov članov Izvršnega odbora; če več kandidatov prejme isto število glasov, o kandidatu odloči glas predsednika (četrti odstavek 33. člena Statuta B.). V tem členu je še določeno, da lahko Izvršni odbor sprejme pravilnik, ki podrobneje ali drugače od navedenega določi postopek kandidiranja. Da bi bil takšen pravilnik sprejet, pritožnik niti ne zatrjuje, OVK pa je bil v postopku kandidiranja predložen le Statut. 23. Glede na opisano vsebino 33. člena Statuta B. po presoji sodišča iz Statuta ne izhaja, da bi bilo za postopek določanja kandidatov predvideno tajno glasovanje (določba četrtega odstavka, po kateri je za primer, ko je za posamezno kandidaturo predlaganih več kandidatov in ti prejmejo enako število glasov, predvideno, da kandidata izbere predsednik, kar je brez vsakega dvoma javno, kaže nasprotno). Tudi sicer pa sam Statut kot splošni akt politične stranke ne izkazuje tega, kar je ključno, to je, da je bilo tajno glasovanje za določanje kandidatov v konkretnem primeru tudi dejansko opravljeno. Bistveno je torej, da je tajno glasovanje ne le predvideno, ampak da je tako tudi opravljeno. Ker tudi v zapisniku o določanju kandidatov v konkretnem primeru ni navedeno, da bi bilo glasovanje tajno, je OVK (ob upoštevanju listin, ki so ji bile predložene) utemeljeno zaključila, da predlagatelj kandidature ni izkazal, da je bila ta določena s tajnim glasovanjem. Opisana pomanjkljivost po presoji sodišča ni formalna, pač pa vsebinska napaka. OVK glede na navedeno ni imela podlage za dvom o načinu izvedbe glasovanja in zato tudi ni bila dolžna predlagatelja kandidature pozivati k njeni popravi oziroma dopolnitvi. Kot je že bilo pojasnjeno, se namreč od predlagateljev kandidatur zahteva skrbnost, v predmetni zadevi pa predlagatelj kandidature OVK ni predložil nobenega dokumenta o tem, da bi bilo glasovanje tajno, niti se v vloženi kandidaturi ni skliceval, da je bilo glasovanje tajno, zato je OVK upravičeno zaključila, da tega, torej tajnega glasovanja o kandidaturi, predlagatelj ni izkazal ter ga glede na takšno vsebinsko pomanjkljivost tudi ni bila dolžna pozivati k dopolnitvi kandidature oziroma njeni popravi.

24. Sodna praksa Upravnega sodišča je izoblikovala ustaljeno stališče, da pomanjkljivost glede (ne)izvedbe tajnih volitev ni zgolj formalna (primerjaj npr. sodbe Upravnega sodišča II U 339/2010 z dne 18. 9. 2010, II U 336/2014 z dne 13. 9. 2014, II U 340/2014 z dne 14. 9. 2014 in III U 283/2014 z dne 24. 9. 2014). Dolžnost, da bi morala volilna komisija stranko, ki ob vložitvi kandidatne liste ne izkaže obstoja zakonskega pogoja, da so bili kandidati določeni s tajnim glasovanjem, pozvati na dopolnitev, po ne izhaja niti iz sodne prakse, na katero se sklicuje pritožnik. Sodbi Upravnega sodišča I U 1481/2014 z dne 12. 9. 2014 in I U 1507/2014 z dne 18. 9. 2014, na kateri se sklicuje pritožnik, sta bili izdani ob drugačnem dejanskem stanju, kot je v konkretni zadevi. V zadevi I U 1507/2014 je bil pritožnik pred izdajo izpodbijane odločbe pozvan k predložitvi dodatnih dokumentov (in je na poziv tudi reagiral), zato se je sodišče v tistem primeru opredelilo, da je upravičeno lahko domneval, da je šlo za formalne pomanjkljivosti v smislu drugega odstavka 56. člena ZVDZ, pri čemer je v zadevi I U 1507/2014 tajnost glasovanja izhajala tako iz pravil Statuta stranke kot tudi iz listine, ki jo je stranka volilni komisiji predložila pred izdajo tam izpodbijane odločbe (seznam vabljenih oziroma prisotnih članov), volilna komisija pa je listo kandidatov zavrnila, ker prav iz zapisnika ni izhajalo, da je bila lista kandidatov določena s tajnim glasovanjem, menila je namreč, da predloženega seznama ni mogoče šteti za sestavni del zapisnika. V zadevi I U 1481/2014 je tajnost glasovanja prav tako izhajala iz določbe Statuta stranke, predlagatelj kandidature pa je še pred izdajo izpodbijane odločbe podal izjavo, da je pri pisanju zapisnika prišlo do tiskarske napake in je bilo pomotoma navedeno, da se je glasovalo javno, čeprav je bilo glasovanje tajno, pri čemer je volilni komisiji predložil tudi glasovnice. Sodišče zato v omenjeni zadevi, glede na vse okoliščine, ni imelo dvoma, da je bilo glasovanje tajno. V obravnavani pritožbi se pritožnik sklicuje še na sodbo Upravnega sodišča II U 307/2018 z dne 25. 10. 2018, ki pa je obravnavala vprašanje upoštevanja spolnih kvot pri sestavi liste kandidatov, kar ni predmet tega postopka.

25. V obravnavanem primeru torej ne gre za to, da bi tožena stranka kandidaturo obravnavala prestrogo. Pritožnik v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, razen Statuta B. in zapisnika o delu organa politične stranke, ki je določil kandidaturo, ni predložil nobenih dokazov. Upoštevajoč predhodno navedeno vsebino predloženih listin, tudi po presoji sodišča OVK v konkretnem primeru ni imela razlogov za dvom glede spornega pogoja, kar bi terjalo njegovo razjasnitev, in s tem ne podlage za uporabo zakonske določbe drugega odstavka 56. člena ZVDZ zaradi uresničevanja volilne pravice iz 43. člena Ustave v zvezi z drugim odstavkom 15. člena Ustave.

26. Pritožnik pritožbi prilaga glasovnice, ki naj bi dokazovale, da so bili kandidati določeni na tajnem glasovanju, vendar pa sodišče, glede na vsa prej navedena stališča, sodi, da bi lahko ta dokaz kvečjemu uveljavljal v postopku kandidiranja, preden je OVK izdala izpodbijano odločbo. Pritožnik v pritožbi predlaga še zaslišanje članov Izvršnega odbora ... B. B., C. C., Č. Č., D. D., E. E., F. F., G. G., H. H. in I. I. Sodišče predlaganega dokaza z zaslišanjem prič ni izvedlo, saj je takšen dokaz že zaradi narave volilnih zadev in volilnega spora neprimeren. V tovrstnih sporih zato sodišče vselej sodi na seji in ne na podlagi opravljene glavne obravnave (četrti odstavek 59. člena ZUS-1).

27. Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da je odločitev OVK, ki je kandidaturo kandidatov za člane sveta Krajevne skupnosti ... zavrnila, pravilna in da s takšno odločitvijo ni bilo nedopustno poseženo v volilno pravico, kot jo zagotavlja 43. člen Ustave. Sodišče je zato pritožbo zoper izpodbijano odločbo na podlagi 97. člena ZLV v zvezi s prvim odstavkom 63. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Odločitev o pritožbi je sodišče v skladu s četrtim odstavkom 59. člena ZUS-1 sprejelo na seji senata.