Jedro

Če oškodovanec predlaga izvršilnemu sodišču vložitev kazenske ovadbe zoper obdolženca, sam pa predloga za kazenski pregon ne vloži niti na policiji niti na tožilstvu, takega predloga ni mogoče šteti kot predlog za kazenski pregon. Osebnega upravičenja do predloga za kazenski pregon ni mogoče prenesti na državni organ.

Izrek

Pritožba okrožnega državnega tožilca se z a v r n e kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v ponovnem odločanju zavrglo obtožni predlog Okrožnega državnega tožilstva v Celju z dne 16. 2. 1999, št. Kt ..., vložen zoper obdolženega I. S. zaradi kaznivega dejanja oškodovanja tujih pravic po II. odstavku 229. člena Kazenskega zakonika na škodo T. P.. Za stroške kazenskega postopka vključno s stroški za obdolženca in za zagovornika je obremenilo proračun. Zoper tak sklep se je pravočasno pritožil okrožni državni tožilec zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Predlagal je razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločitev. Pritožba ni utemeljena. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, saj iz zbranih podatkov kazenskega in izvršilnega spisa sodišča prve stopnje nedvomno izhaja, da oškodovanec ni nikoli vložil predloga za kazenski pregon zoper obdolženca zaradi tega kaznivega dejanja. Njegova pobuda izvršilnemu sodišču za vložitev kazenskega ovadbe zoper obdolženca, ki jo je to sodišče očitno sprejelo in dne 10. 9. 1997 vložilo na Okrožno državno tožilstvo v Celju kazensko ovadbo, ne more pomeniti predloga za kazenski pregon. Gre za osebno upravičenje oškodovanca, ki ga ta na opisani način ne more prenesti na noben državni organ, torej tudi ne na sodišče. Pa tudi uradni zaznamek P. p. C. z dne 28. 11. 1997, v katerem je izrecno navedeno oškodovančevo vztrajanje pri kazenskem pregonu, ne more pomeniti predloga za kazenski pregon, ker je nastal šele, ko je policija na podlagi kazenske ovadbe izvršilnega sodišča že zbirala podatke in dokaze ne da bi predhodno ugotovila, ali je bil predlog za kazenski pregon sploh vložen. Res sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kdaj je oškodovanec zvedel za kaznivo dejanje in storilca, kar pa glede na odsotnost predloga za kazenski pregon ni pomembno. Ne glede na to pa je iz prilog oškodovanca k njegovemu predlogu z dne 29.8.1997 v priloženem izvršilnem spisu opr. št. ... (list. št. 96) razvidno, da je bilo oškodovancu na njegovo zaprosilo izdano dne 27. 8. 1997 na U. e. v C. potrdilo, da je lastnik zarubljenega tovornjaka S. M. na podlagi kupne pogodbe z obdolžencem z dne 23. 7. 1997. Tako je oškodovanec za datum storjenega kaznivega dejanja vedel že dne 27. 8. 1997. Iz teh razlogov pritožbi ni bilo mogoče ugoditi.