Jedro

Na kuverti, v kateri je bila tožba s prilogami in formularnji, je označeno, da je sodišče prve stopnje toženki poslalo: (1) povabilo k postopku mediacije - obrazec m.poziv_g_v3, (2) soglasje k začetku mediacije - obrazec m.sogl-pod_v1, (3) poziv toženi stranki, naj odgovori na tožbo - obrazec g.Odg-smv_d5, (4) tožbo s prilogami, (5) brošuro in (6) obvestilo (da od 16. 11. 2020 procesni roki ne tečejo).

Vsak pravni subjekt se zaveda ali pa se mora zavedati strogosti posledic neupoštevanja določil pravdnega postopka. Zato skrbnost dobrega gospodarstvenika od naslovnika zahteva preverbo listin, ki se nahajajo v sodni pošiljki. In če v sodni pošiljki ni listin, ki so na njej navedene, mora naslovnik ustrezno ukrepati in od sodišča zahtevati dostavo manjkajočih listin. Tega pa toženka ni storila.

Predlog za izvajanje dokazov bi utegnil biti utemeljen kvečjemu k navedbam, da je toženka od sodišča poskusila pridobiti podatke o tem, zakaj ji niso bili dostavljeni vsi obrazci, ki so na kuverti citirani, pa je sodišče to njeno zahtevo zavrnilo. Česa takega pa toženka ni zatrjevala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Izpodbijana sodba**

1. Sodišče prve stopnje je s sobo na podlagi pripoznave odločilo, da mora toženka plačati tožnici 2.932 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 5. 2020 dalje. V obrazložitvi je pojasnilo, da je bila tožba toženki vročena 14. 1. 2021. Takrat ji je je bil vročen tudi poziv, naj odgovori na tožbo in na posledice, če tega ne bi storila ter da mora odgovoriti na tožbo, tudi če bo podala soglasje k začetku mediacije. Ugotovilo je, da je rok za odgovor na tožbo potekel 9. 2. 2021 in da toženka dotlej odgovora na tožbo ni vložila. Upoštevajoč tožbene navedbe pa je presodilo, da so podani vsi razlogi za izdajo sodbe na podlagi pripoznave in tako sodbo tudi izdalo.

**Pritožba tožnice in odgovor toženke**

2. Proti tej sodbi je tožnica po svoje pravnem zastopniku istočasno vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje1 in pritožbo. V pritožbi je uveljavljala pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in posledično zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava. Predlagala je razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo pa je tožnica predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

**O odločitvi o pritožbi**

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot je razvidno iz vročilnice, pripete k list. št. 19, je toženka 14. 1. 2021 prejela tožbo s prilogami, poziv v sporih majhne vrednosti, naj odgovori na tožbo, obvestilo, da od 16. 11. 2020 procesni roki ne tečejo, povabilo k mediaciji skupaj s formularjem soglasje k mediaciji ter brošuro o mediaciji.

6. Dne 1. 2. 2021 so ponovno začeli teči procesni roki, katerih tek je bil poprej, kot rečeno, od 16. 11. 2020 ustavljen. Iz tega sledi, da bi moral toženec, da bi se izognil posledicam, ki nastopijo zaradi pasivnosti, odgovor na tožbo vložiti najkasneje do torka 9. 2. 2021 (1. 2. 2021 +8 dni). Ker pa sta obe stranki še pred 9. 2. 2021 (tožnica 14. 1. 2021, toženka pa 28. 1. 2021) podali soglasje za mediacijo, od prejema zadnjega soglasja dalje pa tja do zaključka mediacije pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave niso bili podani2. Zato pritožbenemu sklepanju, da bi sodišče prve stopnje, če bi toženko resnično 14. 1. 2021 pozvalo, naj odgovori na tožbo, že februarja 2021 izdalo sodbo na podlagi pripoznave, ni mogoče slediti. V primeru, da bi sodišče prve stopnje kljub soglasnemu predlogu obeh strank za poskus mirne rešitve spora v mediaciji, izdalo zamudno sodbo, bi avtokratsko poseglo v pravico strank iz drugega odstavka 3. člena ZPP, da same razpolagajo z zahtevki. V tem primeru bi zagrešilo vsaj absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Tudi s pritožbeno navedbo, da je bila v kuverti zgolj tožba s prilogami ter vabilo na mediacijo, pritožnica ne more uspeti. Razloga sta dva, ki pa sta medsebojno povezana.

Prvič, obe stranki sta gospodarski družbi. Kot taki morata ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, h kakršni ju zavezuje določilo prvega odstavka 6. člena OZ. Kdor to skrbnost opusti, pač nosi vse posledice svojega neskrbnega ravnanja. Na kuverti, v kateri je bila tožba s prilogami in formularnji, je označeno, da je sodišče prve stopnje toženki poslalo: (1) povabilo k postopku mediacije - obrazec m.poziv_g_v3, (2) soglasje k začetku mediacije - obrazec m.sogl-pod_v1, (3) poziv toženi stranki, naj odgovori na tožbo - obrazec g.Odg-smv_d5, (4) tožbo s prilogami, (5) brošuro in (6) obvestilo (da od 16. 11. 2020 procesni roki ne tečejo). Vsak pravni subjekt se zaveda ali pa se mora zavedati strogosti posledic neupoštevanja določil pravdnega postopka. Zato skrbnost dobrega gospodarstvenika od naslovnika zahteva preverbo listin, ki se nahajajo v sodni pošiljki. In če v sodni pošiljki ni listin, ki so na njej navedene, mora naslovnik ustrezno ukrepati in (že iz razlogov pod drugič) od sodišča zahtevati dostavo manjkajočih listin. Tega pa toženka ni storila.

Drugič, izpolnjena vročilnica javna listina, ki v smislu prvega odstavka 224. člena ZPP dokazuje resničnost tistega, kar se na njej potrjuje. V skladu s četrtim odstavkom istega člena pa je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Vendar, kot rečeno, se prav pod vsakim obrazcem, ki je bil v sodni pošiljki poslan tožencu, nahaja označba vsebine tega obrazca. Zato toženka, ki trdi, da poziva na tožbo, torej obrazca g.Odg-smv_d5 ni prejela, domneve iz prvega odstavka 224. člena ZPP ne more izpodbiti s predlogom za zasliševanje strank in prič, ki bi potrdile, da vsebina pošiljke ni bila taka, kot potrjuje javna listina. Izkustveno ni pričakovati, da bi katera koli priča lahko vedela, kateri obrazci so se nahajali v sodni poštni pošiljki in kateri ne. To bi morala vedeti kvečjemu stranka, saj je ona tista, ki bi morala preveriti vsebino listin v kuverti z zapisom na njej o tem, kaj je prejela. Zato bi utegnil biti predlog za izvajanje dokazov utemeljen kvečjemu k navedbam, da je toženka od sodišča poskusila pridobiti podatke o tem, zakaj ji niso bili dostavljeni vsi obrazci, ki so na kuverti citirani, pa je sodišče to njeno zahtevo zavrnilo. Česa takega pa toženka ni zatrjevala. Zato je predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika toženke in priče A. A. neutemeljen.

_Zaključek_

8. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje toženki ni poslalo tudi poziva za odgovor na tožbo, ni utemeljena. Zato sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene kršitve, ker je izdalo sodbo na podlagi pripoznave. Glede na navedeno se pritožbeno sodišče do tistih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na neutemeljenost tožbenega zahtevka, ni opredelilo, (prvi odstavek 360.člena ZPP), pač pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP), saj niti v okviru uradnega preizkusa te sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

**K odločitvi o stroških pritožbenega postopka**

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožnice je oprta na določilo prvega odstavka 163. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, odločitev o pritožbenih stroških toženke pa na določilo prvega odstavka 163. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP. Ker toženka ne razpolaga s procesnimi dejstvi iz spisa, kar sama priznava, se je moralo pritožbeno sodišče z njimi seznaniti na podlagi spisovnih podatkov. Zato odgovor na pritožbo šteje kot nepotrebno vlogo. Glede na navedeno je odločilo, da toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 24. 11. 2021, zavrnilo. 2 Glej drugi odstavek 15. člena ZARSS.