Jedro

Terjatev za razveljavitev izredne odpovedi ni verjetno izkazana, če delodajalec delavca ni pisno obvestil o nameravani redni odpovedi iz poslovnega razloga.

Izrek

Pritoža se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani sklenilo, da se zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, da se do pravnomočne odločitve sodišča o nezakonitosti odpovedi zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki jo je tožena stranka podala tožeči stranki. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki na vsak plačilni dan v mesecu plačati nadomestilo plače v višini bruto plače, kot jo je tožeča stranka prejemala v zadnjem plačilnem obdobju, ko je v celotnem obdobju še delala in od tega nadomestila plačati vse davke in prispevke v skladu z zakonom. V nasprotnem primeru se opravi izvršba z rubežem razpoložljivega dobroimetja tožene stranke, ki ga ima na kateremkoli računu, skladu, akreditivu ali podobnem naslovu, zlasti pa na transakcijskem računu št. 02085-0016868277 ali 02923-0016868246 pri NLB, d.d., 03100-1002779892 pri SKB banki d.d. ali 27000-0000027241 pri Factor banki d.d. oz. s prenosom zarubljenega dobroimetja tožene stranke na račun tožeče stranke in da ta začasna odredba velja do pravnomočne odločitve v predmetnem sporu ter je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške postopka za izdajo začasne odredbe z zamudnimi obrestmi.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi v tožbi navedenih dejstev pravilno uporabilo materialno pravo in ni storilo bistvene kršitve določb postopka, niti tistih, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato pritožbeno sodišče ne ponavlja razlogov izpodbijanega sklepa. V pritožbi tožeča stranka navaja, da je očitala kršitev 83. člena ZDR, ker tožnice tožena stranka ni pisno obvestila o nameravani redni odpovedi iz poslovnega razloga. Tožeča stranka meni, da je ta kršitev vplivala na izdano odpoved in mora delodajalec osnovne in minimalne procesne pogoje spoštovati, saj gre za kogentne določbe zakona.

Nadalje pritožba navaja, da tožeči stranki ni bila dana možnost sodelovanja v postopku odpovedi, s čimer je kršena njena procesna pravica, saj bi že v samem postopku odpovedi s toženo stranko razčistila, katera delovna mesta so pri toženi stranki dejansko nepotrebna in katera dela tožeča stranka dejansko opravlja. Pritožba se ne strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje, da gola opustitev obvestila ne vpliva na zakonitost same odpovedi. Ni to edini razlog, ki ga sodišče prve stopnje nelogično razloguje, da bi bila opustitev dolžnega obvestila upoštevna le, če bi zaradi opustitve izdaje obvestila tožeča stranka ne mogla v postopek odpovedi vključiti sindikata. To pa ni edini namen obvestila. Pritožba uveljavlja, da odpoved pogodbe o zaposlitvi ne vsebuje določbe o odpravnini. Sodišče ni zavzelo stališča do tega, ali je določilo 86. čl. ZDR kogentne narave in ali njegova kršitev pomeni takšno kršitev, zaradi katere bi bila sama odpoved nezakonita ali ne. V zvezi z vsebino odpovedi je poleg 86. čl. ZDR treba upoštevati vsaj še določili 92. in 109. čl. ZDR, ki določata odpovedni rok in odpravnino. Tudi določilo 109. člena ZDR opredeljuje delavčevo pravico. Delodajalec mora priznati pravice in določiti njen obseg oz. višino. Priznal je le pravico, ni pa opredelil njenega obsega. Gre za določbe kogentne narave.

Pritožba tudi uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, da izpodbijani sklep nasprotuje sama sebi, ker se v njej navaja, da je "edini morebiten utemeljen razlog za razveljavitev izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi morda res to, da je tožnica opravljala drugo delo, kot je navedeno v PZ". Hkrati je sodišče v izpodbijanem sklepu zapisalo, da "dosedanje tožničine trditve nič ne kažejo na nezakonitost izdane odpovedi PZ". Gre za navedbi, ki si popolnoma nasprotujeta in s tem za bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP. Sodišče se tudi ni izreklo o očitku tožene stranke, da odpoved ni obrazložena, saj ni znano, niti jasno, kako je tožeča stranka dosegla 60 točk. Ni razvidno, koliko točk so dosegli drugi zaposleni in na kakšen način ter katere osebe so bile v postopku odpovedi upoštevane in kakšno število točk naj bi dosegle. Izpodbijana odločba tožene stranke nima obrazložitve, kot bi jo morala imeti v skladu s 86. členom ZDR. O tem se izpodbijana odločba sodišča prve stopnje ni izrekla. Gre za bistveno kršitev določb postopka po 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP.

Nadalje pritožba uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Iz obrazložitve na 3. strani sodbe izhaja, da je morebitni edini utemeljeni razlog za razveljavitev izpodbijane odpovedi PZ morda res to, da je tožnica opravljala drugo delo, kot je navedeno v PZ. Torej je terjatev verjetna. Tožnica je izkazala verjetnost svoje terjatve.

Pritožbeno sodišče je ocenilo ugotovljena dejstva in navedbe tožbe, posebej tiste, ki se nanašajo na predlog za izdajo začasne odredbe. Upoštevalo je tudi pritožbene navedbe in zaključuje, da slednje niso odločilne. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da določba v 3. odstavku 85. člena ZDR ni podlaga za izdajo začasne odredbe, saj ta določba določa le zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi do izdaje odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe, ne pa zadržanja učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi do pravnomočne odločitve sodišča o nezakoniti odpovedi. Zadržanje učinkovanja z začasno odredbo ni dopustno podaljšati, kot predlaga tožeča stranka. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, ko je preizkušalo, ali so podani razlogi za izdajo začasne odredbe na podlagi 272. člena ZIZ. O predlogu začasne odredbe je zakonito odločilo ter bistveno pravilno obrazložilo. Pri tem ni bistvena očitana kršitev določb postopka, ko se v odločbi sodišča prve stopnje navaja, da je "morebitni edini utemeljeni razlog za razveljavitev izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je morda res to, da je tožnica opravljala drugo delo, kot je navedeno v PZ". To ni odločilno za sicer pravilno odločitev sodišča prve stopnje, saj s to "morebitnostjo" verjetnost terjatve še ni izkazana. Sodišče prve stopnje je določno obrazložilo, da takšne trditve sodišče ni moglo preizkusiti in da sicer tožničine trditve nič ne kažejo na nezakonitost izdane odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da bo njene trditve sodišče še preizkusilo tekom postopka v glavni stvari.

Pritožbeno sodišče se strinja, da verjetnost terjatve ni izkazana, tako da bi bilo utemeljeno izdati začasno odredbo, sicer ne kot je predlagana in tudi ne na podlagi 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Po določbi 83. člena ZDR mora o nameravani redni odpovedi iz poslovnega razloga delodajalec pisno obvestiti delavca, vendar izostanek obvestila še ne pomeni, da je terjatev za razveljavitev izredne odpovedi v konkretnem primeru izkazana oz. verjetna. Tudi morebitno nasprotovanje sindikata redni odpovedi po 1. odstavku 85. člena ZDR nima učinka za redno odpoved iz poslovnega razloga, saj se lahko nanaša le na odpoved iz razloga nesposobnosti, krivdnega razloga ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Nebistveni so tudi pritožbeni očitki glede kršitve 92. in 109. člena ZDR, saj morebitna zmotna uporaba 92. člena glede odpovednega roka oz. dolžine odpovednega roka ne vpliva na verjetnost terjatve.

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi vsebuje tudi določbo od odpravnini, ki jo delavka prejme v skladu z zakonskimi določili. Ne gre za take bistvene kršitve oz. pomanjkljivosti, očitane s strani tožnika redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, da bi že zaradi tega bila odpoved verjetno neveljavna oz. izkazana verjetnost terjatve. Ne gre za bistveno kršitev 86. člena ZDR, saj 2. odstavek 86. člena zahteva le navedbo odpovednega razloga in pisno obrazložitev; kaj vse pa mora vsebovati, zakon ne določa. Osporavna redna odpoved pogodbe o zaposlitvi obrazlaga, da so razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ekonomske narave, zmanjšan obseg dela oz. ukinjanje nerentabilnih programov maloprodajne mreže. Odpoved obsega šest alinej navajanja razlogov. Hkrati pa obrazlaga, da so bili upoštevani kriteriji po 19. členu Kolektivne pogodbe dejavnosti Slovenije in da je delavka skupaj pri uporabi kriterijev dosegla 60 točk. Ne gre torej za bistveno pomanjkljivo obrazložitev, ki jo očita pritožba.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno obrazložilo, da bo o sami verjetnosti zahtevka odločilo pri obravnavi spora v glavni stvari. Pritožbeni očitki niso utemeljeni, zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.