Jedro

Tožena stranka je delno izpolnila tožbeni zahtevek tudi 5. 3. 2018, tožnik pa je umaknil tožbo 5. 6. 2018, pri čemer v vmesnem času niso nastali nikakršni potrebni pravdni stroški.

Sodišče prve stopnje je pravilno odločalo o stroških postopka na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP, ki določa, da stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Tožeča stranka, ki umakne tožbo, pa mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (prvi odstavek 158. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep v izpodbijanem delu (II. točka).

II. Tožeča in tožena stranka sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep s katerim je odločilo, da se postopek ustavi (I. točka). V nadaljevanju je odločilo, da mora tožena stranka v 8 dneh od vročitve te sodne odločbe, povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 10,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila (II. točka).

2. Tožena stranka vlaga pritožbo zlasti zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da toženi stranki prizna povračilo vseh pravdnih stroškov ter ji naloži v plačilo tudi stroške pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločitev sodišča je po stališču tožene stranke materialnopravno zmotna. Tožena stranka je tožniku iz naslova presežnih ur obračunala 30 % dodatek že 5. 12. 2007 in sicer za vse presežne ure. Tožena stranka sodne odločbe v zvezi s pravnim standardom pravočasnosti umika takoj po izpolnitvi zahtevka (sklep VSK opr. št. Cpg 59/2017 z dne 12. 5. 2017, VSL opr. št. I Cpg 1308/2015 z dne 19. 1. 2016). Kot pravočasno umaknjeno tožbo bi lahko šteli umik v roku 15 dni, saj je tudi za soglasje k umiku določen rok 15 dni (prvi odstavek 188. člena ZPP). Sodišče bi moralo odločati tudi skladno z določbo prvega odstavka 158. člena ZPP. Tožnik je na svoj transakcijski račun prejel plačilo 5. 12. 2017 in 5. 3. 2018. Z navedenim je bil seznanjen s plačilom, tako da je podal umik prepozno. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Tožnik podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožene stranke kot neutemeljene in predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša pritožbene stroške postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

6. Neutemeljen je smiselno zatrjevan pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta bistvena kršitev je podana, če ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sklepa nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom, ali če sploh nima razlogov, ali v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali pa so ti razlogi nejasni, ali med seboj v nasprotju. Takih pomanjkljivosti izpodbijani sklep nima, sodišče prve stopnje je namreč ustrezno obrazložilo, katere stroške postopka je kot potrebne priznalo tožniku in toženi stranki s sklicevanjem na tar. št. Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015 - OT).

7. V predmetni zadevi je tožnik dne 1. 6. 2018 umaknil tožbo, vloženo dne 3. 2. 2017. Sodišče prve stopnje je posledično po podanem soglasju k umiku ustavilo postopek in odločilo, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni od vročitve te odločbe povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 10,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v sklepu, do plačila v roku 8 dni pod izvršbo. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je tožniku plačala celotno terjatev dne 5. 12. 2017 in dne 5. 3. 2018. Posledično navedenemu pa naj bi sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, pri čemer je zmotno uporabilo materialno pravo, saj bi moralo upoštevati določila prvega odstavka 158. člena ZPP.

8. Glede na podane pritožbene ugovore, pritožbeno sodišče izrecno poudarja, da iz predložene plačilne liste za mesec november 2017 izhajajo štiri postavke za dod.preko.pol.del.časa-korišč.-ur, tako da tožnik ob plačilu plače za mesec november ni mogel vedeti, da je tožena stranka delno izpolnila tožbeni zahtevek. Tožena stranka je delno izpolnila tožbeni zahtevek tudi 5. 3. 2018, tožnik pa je umaknil tožbo 5. 6. 2018, pri čemer v vmesnem času niso nastali nikakršni potrebni pravdni stroški.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno odločalo o stroških postopka na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP, ki določa, da stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Tožeča stranka, ki umakne tožbo, pa mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (prvi odstavek 158. člena ZPP).

10. Tožnik je v postopku uspel v višini 55 %, tožena stranka pa 45 %. Sodišče je tožniku pravilno priznalo kot potrebne stroške 117,05 EUR, toženi stranki pa 62,83 EUR. Po pobotu medsebojnih terjatev upoštevaje uspeh v pravdi je tako tožena stranka dolžna tožniku plačati 10,16 EUR.

11. Druge pritožbene navedbe po oceni pritožbenega sodišča za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja. Ob navedenem pa pojasnjuje, da pritožbeno sodišče ni vezano na prakso sodišča prve stopnje, na kar se med ostalim sklicuje pritožba.

12. Ker niso podani niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (366. člen v povezavi z 2. točko 365. člena ZPP).

13. Pritožbeno sodišče je odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka in sicer tožena stranka iz razloga, ker s pritožbo ni uspela, tožnik pa krije sam svoje stroške postopka, ker njegov odgovor na tožbo ni prispeval k rešitvi spora. Odločitev temelji na določilih 165. člena ZPP v povezavi s 154. in 155. členom ZPP.