Jedro

Sodišče prve stopnje je izhajalo zgolj iz domneve o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju, pri tem pa je spregledalo, da je nasprotni udeleženec vknjižen v zemljiški knjigi kot lastnik tega stanovanja. Za lastnika nepremičnine se na podlagi 1. odst. 11. čl. SPZ šteje tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, zato je pravica predlagateljice, ki temelji na zakonski domnevi o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju manj verjetna.

Izrek

Pritožbi se ugodi, zato se izpodbijani sklep v 2. odstavku izreka spremeni tako, da se pravilno glasi: ?Predlagateljico se napoti na pravdo, da dokaže, da stanovanje štev. 3, v prvem nadstropju stanovanjske hiše na naslovu S. 3, z identifikacijsko številko 103 E, vpisano v vl.št. 832/14 k.o. C., predstavlja skupno premoženje ?in v 4. odstavku izreka tako, da je predlagateljica dolžna vložiti tožbo v roku 15-tih dni od pravnomočnosti sklepa, sicer bo sodišče v delitvenem postopku odločilo ne glede na njen zahtevek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek za delitev skupnega premoženja prekinilo. Nasprotnega udeleženca je napotilo na pravdo, da dokaže, da je stanovanje štev. 3 v I. nadstropju stanovanjske hiše na naslovu S.3, z identifikacijsko štev. 103 E, vpisano v vl.št. 832/14 k.o. C. predstavlja njegovo izključno premoženje in ne sodi v skupno premoženje strank postopka. Predlagateljico je tudi napotilo na pravdo, da dokaže, da njen delež na skupnem premoženju znaša 60%, delež predlagatelja pa 40 %. Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta dolžna vložiti tožbo v roku 15-tih dni od pravnomočnosti sklepa, sicer bo sodišče v delitvenem postopku odločilo ne glede na njuna zahtevka. Prekinitev postopka bo trajala do pravnomočno zaključenih pravdnih postopkov.

Zoper ta sklep se je pritožil nasprotni udeleženec. V pritožbi navaja, da Zakon o nepravdnem postopku ? ZNP določa, da v primeru, če med udeleženci nepravdnega postopka obstoji spor o predmetu delitve, oz. o velikosti njihovih deležev, jih sodišče napoti na pravdo. Sodišče napoti na pravdo praviloma tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, lahko pa tudi drugega udeleženca glede na njegov interes, za ureditev pravnega razmerja. Nasprotni udeleženec je lastnik stanovanja štev. 3, ki se nahaja v 1. nadstropju stanovanjske stavbe v C. na naslovu S. 3. Stanovanje je kupil na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 18.11.1981 od tovarne električnih aparatov E.. Njegova lastninska pravica je bila vknjižena v zemljiški knjigi na podlagi sklepa Dn 1. Ker je nasprotni udeleženec vknjižen kot lastnik stanovanja, nima pravnega interesa vložiti tožbe, na katero je sicer napoten. Ta interes bi morala imeti predlagateljica. Jasno je torej, da je pravico predlagateljice potrebno šteti kot manj verjetno in zato njo napotiti na pot pravde.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je glede stanovanja v C. pravilno ugotovilo, da je spor med udeleženci nepravdnega postopka, ali to stanovanje spada v skupno premoženje in sporen je bil tudi delež na njem. Predlagateljica je zatrjevala, da sporno stanovanje spada v skupno premoženje, nasprotni udeleženec pa da je stanovanje njegovo izključno premoženje. Sodišče prve stopnje je, kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa štelo pravico nasprotnega udeleženca za manj verjetno (9. člen Zakona o nepravdnem postopku ? ZNP). Pri tem je izhajalo iz domneve o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju (59. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ? ZZZDR). Po presoji pritožbenega sodišča pa je glede na okoliščine primera odločitev sodišča prve stopnje napačna. Sodišče prve stopnje je izhajalo zgolj iz domneve o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju, pri tem pa je spregledalo, da je nasprotni udeleženec vknjižen v zemljiški knjigi kot lastnik tega stanovanja. Za lastnika nepremičnine se na podlagi 1. odst. 11. čl. Stvarnopravnega zakonika ? SPZ šteje tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, zato je pravica predlagateljice, ki temelji na zakonski domnevi o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju manj verjetna. Ob pravilni uporabi materialnega prava je zato pritožbeno sodišče pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlagateljico napotilo na pravdo, da dokaže, da sporno stanovanje spada v skupno premoženje udeležencev postopka (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).