Jedro

Sodišče prve stopnje je stroškovno odločitev sprejelo na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, ki ureja situacijo, ko stranka deloma uspe v sporu. Navedeno je zmotno, saj je tožnica v sporu uspela v celoti.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe (II. točka izreka) spremeni, tako da se glasi:

"II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki plačati stroške postopka v višini 643,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila."

II.Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki plačati stroške pritožbenega postopka v višini 186,66 EUR.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je dolžna toženka tožnici za pripravljenost na določenem kraju plačati zneske, ki so razvidni iz izreka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) in da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2.Zoper odločitev o pravdnih stroških v navedeni sodbi (II. točka izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Obrazložitev stroškovne odločitve je vsebinsko prazna. Materialnopravno zmotna je odločitev na podlagi pravičnosti. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da toženka v zvezi z umaknjenim delom tožbe ni priglasila stroškov. Sprejelo je odločitev, ki odstopa od sodne prakse v istovrstnih sporih. Ni upoštevalo, da je tožnica v sporu uspela v celoti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da mu prisodi utemeljeno priglašene stroške, oziroma ga razveljavi in zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je za stroškovno odločitev, ki materialnopravno sicer ni pravilna, v izpodbijanem delu sodbe navedlo razloge v 8. točki obrazložitve sodbe, ti razlogi so jasni in niso med seboj v nasprotju, tako da uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero sicer pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni podana.

5.Sodišče prve stopnje je stroškovno odločitev sprejelo na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, ki ureja situacijo, ko stranka deloma uspe v sporu. Navedeno je zmotno, saj je tožnica, kot pravilno opozarja v pritožbi, v sporu uspela v celoti.

6.Tožnica je s tožbo uveljavljala plačilo razlike v plači za pripravljenost na določenem kraju v skupnem znesku 10.893,41 EUR. V prvi pripravljalni vlogi z dne 20. 9. 2023 je tožbo delno umaknila - vztrajala je pri zahtevku v skupnem znesku 2.908,86 EUR. Sodišču je sporočila, da sta se stranki dogovorili za delno poravnavo, in sicer da sama umakne tožbo v delu, ki se nanaša na pripravljenost iz naslova terenov/vaj in meje ter da vztraja le še pri utesnjenem zahtevku, toženka pa se odpove priglasitvi stroškov v zvezi z umaknjenim delom tožbe. Sodna poravnava ni bila sklenjena. Na prvem naroku za glavno obravnavo dne 24. 9. 2024 je ponovila, da tožbo (delno) umika in vztraja le še pri zahtevku, podanem v vlogi z dne 20. 9. 2023 (v skupnem znesku 2.908,86 EUR). Toženka se je z umikom strinjala in izrecno izjavila, da v umaknjenem delu ne priglaša stroškov postopka. Sodišče prve stopnje je sklep o delni ustavitvi postopka (za znesek 7.984,55 EUR) sprejelo na naroku. O zahtevku, pri katerem je tožnica vztrajala, je odločilo s sodbo (I. točka izreka), tako da mu je ugodilo v celoti.

7.Glede na navedeno (toženka je v zvezi z umaknjenim delom tožbe izrecno izjavila, da ne priglaša stroškov, tožnica je z zahtevkom, pri katerem je vztrajala, v celoti uspela) je toženka na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP, ki ureja situacijo, ko stranka v sporu (v celoti) ne uspe, dolžna tožnici plačati stroške, in sicer tiste, ki so za pravdo potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP) po Odvetniški tarifi (OT) upoštevaje vrednost spornega predmeta v višini zahtevka, s katerim je tožnica uspela. Tožnica je za tožbo upravičena do nagrade v višini 300 točk (v kar je že zajeta nagrada za sestanek s stranko in pregled listin), 225 točk za sestavo pripravljalne vloge, 300 točk za pristop na pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo, kar vse skupaj z materialnimi stroški in davkom na dodano vrednost znaša 615,98 EUR. Sodišče je tožnici priznalo tudi prevozne stroške za prihod na narok za glavno obravnavo dne 24. 9. 2024 na relaciji Maribor-Brežice-Maribor, v razdalji 180 km (v obe smeri), in sicer vse skupaj v znesku 27,81 EUR (180 km x 0,1545 EUR/km).¹ Ni pa tožnica upravičena še posebej do nagrade za pregled odločbe in končno poročilo stranki, saj ne gre za samostojni opravili (enako kot velja za nagrado za sestanek s stranko in pregled listin), in tudi ne do potnih stroškov pooblaščenca, ki ima sedež izven okrožja sodišča. Novejša sodna praksa ohranja večinsko stališče, da se kot potrebni stroški postopka praviloma priznajo le potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča,² pooblaščenec tožnice pa ima sedež izven delovnega območja sodišča prve stopnje in tudi izven kraja prebivališča tožnice. To stališče ne posega v strankino pravico do svobodne izbire odvetnika, saj ta ne pomeni, da je breme stroškov, ki so posledica izbire odvetnika izven delovnega območja razpravljajočega sodišča, v vsakem primeru dolžna nositi nasprotna stranka. Potne stroške, ki so nastali pooblaščencu izven delovnega območja sodišča (in s tem povezane stroške odsotnosti iz pisarne), bi bilo mogoče naložiti v plačilo nasprotni stranki le, če bi to utemeljevale posebne okoliščine, povezane z vsebino zadeve (npr. zapletenost in obsežnost zadeve, zahteva po specifičnem znanju ipd.), vendar mora te okoliščine zatrjevati in dokazati že ob priglasitvi tekom postopka na prvi stopnji, česar tožnica v tem sporu ni storila.

8.Pritožbeno sodišče je utemeljeni pritožbi tožnice ugodilo in na podlagi 1. točke 365. člena ZPP izpodbijani del sodbe spremenilo, tako da je toženka tožnici dolžna plačati stroške v višini 643,79 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki jih je zahtevala s tožbo.

9.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Toženka je dolžna tožnici, ki je s pritožbo uspela, plačati utemeljeno priglašene stroške. Glede na vrednost izpodbijanega dela sodbe (vrednost stroškovne odločitve, s katero je uspela) je upravičena do nagrade za pritožbo v višini 250 točk, kar skupaj z materialnimi stroški in davkom na dodano vrednost znaša 186,66 EUR.

-------------------------------

1Iz kraja tožničinega prebivališča javno prevozno sredstvo ne vozi oz. ne vozi ob primernem času, zato je upravičena do kilometrine. Povrnitev stroškov za prevožene kilometre ji je priznalo v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi (četrti odstavek 9. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku).

2Prim. Pdp 25/2024 idr.

Zveza: