U-I-179/02

12. 6. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Iztoka Daria Šilca iz Ljubljane, na seji dne 12. junija 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o cestnoprometni ureditvi (Uradni list RS, št. 33/01) in Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83-popr., 42/85, 2/86-popr., 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 45/96-popr., 35/97, 87/97, 73/98, 31/2000 in 24/01) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik navaja, da sta Odlok o cestnoprometni ureditvi (v nadaljevanju Odlok) in Zakon o prekrških (v nadaljevanju ZP) v nasprotju z 2. členom Ustave, ker ne urejata ugovornega postopka zoper obvestilo o prekršku oziroma ne določata, zoper kaj se vloži ugovor. Po mnenju pobudnika naj bi šlo za protiustavno pravno praznino. S tem naj bi bilo poseženo tudi v 14., 15., 21., 22. in v 25. člen Ustave. Pobudnik zatrjuje tudi zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, absolutne kršitve določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava.

2.Občina Ljubljana v odgovoru navaja, da postopek izterjave denarne kazni na kraju prekrška ni vsebina Odloka, temveč je urejen v ZP (prvi in peti odstavek 241. člena). Ker Odlok teh določb ne vsebuje, ne more biti v neskladju z Ustavo.

3.Vlada v mnenju navaja, da ZP natančno ureja postopek za izdajo plačilnega naloga, v katerem je tudi določeno, da se lahko zoper izdan plačilni nalog vloži ugovor kot pravno sredstvo. V pobudnikovem primeru naj bi bilo izdano le obvestilo o prekršku, ki ga je pristojni občinski organ pustil na kraju prekrška. ZP tako obvestilo povezuje z nadaljnjo dejansko izdajo plačilnega naloga, zaradi česar naj pravna praznina ne bi bila podana.

4.Državni zbor se o pobudi ni izjavil.

B.

5.Postopek o prekrških je v celoti sistemsko urejen v ZP in ne more biti predmet občinskih aktov, zato očitno ni utemeljen očitek pobudnika, naslovljen na Odlok, ker naj ne bi urejal ugovornega postopka zoper obvestilo o prekršku.

6.Postopek o prekrških v primeru t. i. organskega mandata (izterjava denarne kazni takoj na kraju prekrška) je določen v 241. členu ZP. Prvi odstavek 214. člena ZP določa: "Če gre za prekrške, za katere je predpisana samo denarna kazen v določenem znesku, izdajo pooblaščene uradne osebe upravnih organov in organizacij, ki izvajajo javna pooblastila ali nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in drugih predpisov, s katerimi so določeni prekrški, plačilni nalog takoj na kraju prekrška tistim, katerih prekrške osebno zaznajo in tistim, katerih prekrški so bili ugotovljeni z ustreznimi tehničnimi sredstvi in napravami." Po petem odstavku 241. člena ZP je storilec prekrška dolžan plačati denarno kazen, določeno po prvem odstavku tega člena, v roku osmih dni na račun organa, ki je določen z zakonom, ali v tem roku vložiti ugovor. Storilcu, ki mu plačilnega naloga ni bilo mogoče vročiti takoj na kraju prekrška, se plačilni nalog pošlje po pošti. Če okoliščine to omogočajo, se mu na kraju prekrška pusti obvestilo o prekršku, ki vsebuje kraj in čas storitve ter pravno opredelitev prekrška.

7.Postopek o prekršku se v navedenem primeru začne bodisi z vročitvijo plačilnega naloga na kraju prekrška (prvi odstavek 241. člena ZP) bodisi po pošti (peti odstavek 241. člena ZP).

Peti odstavek določa rok, v katerem je treba vložiti ugovor zoper plačilni nalog, sedmi odstavek 241. člena ZP pa natančno določa postopek v zvezi z ugovorom. Obvestilo o prekršku po petem odstavku 241. člena ZP ne pomeni niti začetka postopka o prekršku niti nima drugega vpliva na pravni položaj prejemnika.

Predstavlja le dodatno informacijo o kraju in času storitve prekrška ter o pravni opredelitvi prekrška. Zato so pobudnikove trditve, da gre za protiustavno pravno praznino, ker ZP ne ureja tudi ugovornega postopka zoper obvestilo, očitno neutemeljene.

8.V zvezi z zatrjevanjem, da je izpodbijana ureditev v nasprotju s 14., 15., 21., 22. in s 25. členom Ustave, pobudnik ne navaja nič takega, na kar ne bi bilo odgovorjeno že pri zgornji presoji.

9.Druge pobudnikove navedbe, ki jih v pobudi sam označuje kot ugovorne razloge zmotnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, absolutne kršitve določb postopka in posledične zmotne uporabe materialnega prava, pa ne morejo biti predmet postopka ustavnosodne presoje predpisov.

10.Ker je pobuda očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo. Ustavno sodišče se pri tem ni spuščalo v vprašanje, ali je podan pobudnikov pravni interes.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednice dr. Janez Čebulj