28. 9. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki jo zastopa B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 7. septembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 574/2005 z dne 31. 5. 2005 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča na Ptuju št. P 89/2000 z dne 24. 9. 2004 se ne sprejme.

2.Pritožnica sama nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku zavrnilo zahtevek pritožnice (tedaj tožnice) za izpraznitev stanovanjske hiše na naslovu V. V. 117. Višje sodišče je pritožbo pritožnice zavrnilo. Sodišči sta zavzeli stališče, da ima toženka – sestra pritožnice osebno služnost stanovanja v navedeni stanovanjski hiši.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 22., 23. in 25. člena Ustave. Trdi, da je sodišče enostransko, laično, dvoumno in nerazumljivo izjavo tolmačilo v škodo pritožnice, s čimer je ravnalo v nasprotju s sodno prakso, po kateri se pogodbe tolmačijo v korist obremenjene stranke. Sodišče naj bi bilo zaradi tolmačenja izjave v škodo pritožnice očitno pristransko. Višjemu sodišču pritožnica očita, da je s pavšalnimi razlogi in frazami zgolj pritrdilo prvostopenjskemu sodišču, pritožbe pritožnice pa ni upoštevalo.

B.

3.Navedbe pritožnice, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. S tem pa ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Iz ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave med drugim izhaja, da sodišče ne sme samovoljno oziroma arbitrarno odstopiti od uveljavljene in enotne sodne prakse. Vendar pa pritožnica s pavšalno trditvijo, da je sodišče ravnalo v nasprotju s svojo prakso, kršitve te pravice ne izkaže.

5.Povsem pavšalen je tudi očitek pritožnice, da ji je Višje sodišče s tem, ko ni odgovorilo na njene pritožbene navedbe, kršilo pravico iz 25. člena Ustave. Tega očitka Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti, saj pritožnica ni navedla niti, na katere pritožbene navedbe naj sodišče ne bi odgovorilo.

6.Z navedbo, da je sodišče odločalo pristransko, pritožnica zatrjuje kršitev prvega odstavka 23. člena Ustave. Vendar te kršitve zgolj z navedbo, da je sodišče tolmačilo nejasno izjavo v škodo pritožnice kot izjaviteljice in darovalke, ni mogoče utemeljiti.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

8.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnica ne navaja. Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ter prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić