Jedro

Gre za pomanjkljivo obrazloženo odločilno dejstvo, če v odločbi ni obrazložitve, zakaj se šteje predvidena kapnica med pomožne objekte.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za okolje in prostor z dne 11. 7. 1994 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Sekretariata za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve občine z dne 22. 10. 1991, s katero je izdano lokacijsko dovoljenje investitorjema Z. in M.R., za gradnjo stanovanjske hiše na parcelah številka 1125/2 in 1135 dopolnil tako, da dovoljuje na vzhodni strani stanovanjske hiše gradnjo vodnega rezervoarja - kapnice pod v odločbi določenimi pogoji. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da je organ prve stopnje z izpodbijano odločbo pravilno dopolnil lokacijsko dovoljenje z dne 26. 4. 1989, saj v tem dovoljenju o preskrbi z vodo ni bilo odločeno, gre pa za pogoje, ki se nanašajo na samo lokacijo stanovanjske hiše in njeno funkcioniranje. Po določbi drugega odstavka 29. člena odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini (Uradne objave, številka 28/91), ki ureja to območje, si morajo investitorji na območjih, kjer ni javnega vodovodnega omrežja, izvesti ustrezno individualno vodooskrbno napravo v skladu s higienskimi in sanitarno-tehničnimi pogoji (lovilni sistem s kapnico, lastni izvir, dovoz s cisternami). Po ugotovitvah tožene stranke je predlagana zgraditev kapnice pomožni objekt v skladu z določbo 2. člena odloka o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradne objave, številka 30/86). Nadalje tožena stranka ugotavlja, da je kapnica kot pomožni objekt locirana tako, da skupaj s primarnim objektom, to je stanovanjsko hišo, tvori dvorišče, kar je tudi pogoj 13. člena odloka o prostorskih ureditvenih pogojih. Glede odmikov pomožnih objektov pa tožena stranka ugotavlja, da v citiranem odloku ni posebnih določb in je zato ugovore s tem v zvezi zavrnila.

V tožbi tožeča stranka navaja, da novogradnja predstavlja le dodaten objekt k že zaokroženemu stanovanjskemu objektu. V okviru tega objekta že obstoja večji vodni rezervoar za kapnico, ki presega potrebe ne le prvotne stavbe, temveč tudi te, ki jo gradita investitorja. Vodni rezervoar gradita na sami posestni meji s tožnikovim zemljiščem in slej ko prej bosta zgradila visok objekt, ki bo za neposredno bližino tožnikovega zemljišča zelo moteč. Tožeča stranka meni, da ni pogojev za dopolnitev lokacijskega dovoljenja. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Ugotovitev tožene stranke v izpodbijani odločbi, da s prvotno lokacijsko odločbo, izdano investitorjema za gradnjo stanovanjske hiše na parcelah številka 1125/2 in 1135, ni bilo odločeno o preskrbi z vodo, kot pogoju, ki se nanaša na samo funkcioniranje stanovanjske hiše, le deloma drži. Res je, da izrek lokacijske odločbe ne navaja navedenega pogoja. Vendar se lokacijska odločba sklicuje na lokacijsko dokumentacijo in na pogoje, navedene v priloženih soglasjih, ki so sestavni del lokacijske odločbe. Lokacijska odločba je pogojevala gradnjo stanovanjske hiše z gradnjo kapnice na zahodnem delu stanovanjske hiše, ki je po navedbah tožeče stranke tudi že tam zgrajena. To prvotno lokacijsko dovoljenje z dne 26. 4. 1989 temelji na usklajenem urbanističnem redu občine (Uradne objave, številka 10/68, 13/71, 4/78, 26/80, 23/81 in 29/82). Eden izmed pogojev za gradnjo, ki ga je določala ta odločba, je tudi pogoj, da bo na jugovzhodni strani objekt od meje s parcelama številka 1127/1 in 1127/2 odmaknjen 4,50 metrov.

Prvostopna odločba, s katero se dovoljuje investitorjema gradnja vodnega rezervoarja - kapnice na vzhodni strani stanovanjske hiše, dopušča odmik 1,0 metra od meje s parcelama številka 1127/1 in 1127/2, kar naj bi bilo v skladu z odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih v občini (Uradne objave, št. 28/91) in odlokom o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradne objave, številka 30/86).

Po presoji sodišča sta izpodbijana odločba in odločba prvostopnega organa pomanjkljivo obrazloženi o odločilnem dejstvu, in sicer o tem, zakaj se šteje predvideno kapnico med pomožne objekte. Po 7. alinei 2. člena odloka o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin se štejejo kot pomožni objekti kapnice do 40 kubičnih metrov prostornine. V kakšni velikosti je investitorjema dovoljena gradnja kapnice, ni določeno niti s prvostopno odločbo niti z izpodbijano odločbo. Glede na investitorjev zahtevek za gradnjo kapnice z dne 29. 7. 1991, ko navaja v kakšnih izmerah bi želel graditi novo kapnico, ter tudi na skico spremembe kapnice v lokacijski dokumentaciji z dne 18. 10. 1991, bi utegnila biti prostornina nove kapnice dosti večja od 40 kubičnih metrov. V tem primeru pa ne bi šlo več za pomožni objekt, ampak za gradnjo novega objekta, za katerega je potrebno upoštevati določbe odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini (Uradne objave, številka 28/91) in med njimi tudi določbo 13. člena, po kateri mora biti predvideni novi objekt, prizidek ali adaptacija odmaknjen od parcelne meje najmanj 4 metre. Za odmik, manjši od 4 metrov, si mora investitor pridobiti pisno soglasje lastnikov parcel. Sodišče ima pomisleke tudi o tem, ali gre v konkretnem primeru res za dopolnilno odločbo po 216. členu zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ali pa ne morda za zahtevek, o katerem bi, glede na naravo predlaganih sprememb, bilo potrebno izdati novo lokacijo dovoljenje. Če bi organ prve stopnje nameraval dopolniti izdano lokacijsko odločbo s tem, da bi odločil tudi o preskrbi z vodo, ker o tem v prvotni odločbi ni bilo odločeno, bi jo dopolnil tako, da bi iz lokacijske dokumentacije vnesel ta pogoj v izrek lokacijske odločbe. V konkretnem primeru pa je na podlagi zahtevka za spremembo lokacijske odločbe in spremenjene lokacijske dokumentacije upravni organ odločil o novi lokaciji za gradnjo kapnice, pri čemer pa je tudi imel pravno podlago v povsem drugih prostorsko izvedbenih aktih. Glede na navedeno sodišče ne more preizkusiti zakonitosti izpodbijane odločbe, zato je na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena v zvezi z drugim odstavkom 39. člena Zakona o upravnih sporih tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, da se v novem postopku odpravijo navedene pomanjkljivosti. Določbe zakona o upravnih sporih (ZUS) in (ZUP) je sodišče smiselno uporabilo kot republiške predpise, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94). Na pravno mnenje in pripombe, dane v tej sodbi, je tožena stranka vezana (62. člen ZUS).