Jedro

Z ustavitvijo upravne izvršbe je prenehal pravni interes tožnika za izpodbijanje sklepa o dovolitvi izvršbe.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Kranj, ugotovil, da je 2. 11. 2009 postala izvršljiva 2. točka odločbe gradbene inšpektorice z dne 1. 9. 2009, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora do 31. 10. 2009 odstraniti lesen objekt ob enojnem kozolcu na zemljišču s parc. št. 400 k. o. ... ter vzpostaviti prejšnje stanje (1. točka izreka). Z 2. točko izreka je tožniku naloženo, da navedeni objekt odstrani do 31. 3. 2010 z grožnjo, da bo po poteku roka izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa upravni organ prve stopnje navaja, da je bilo pri kontrolnem pregledu ugotovljeno, da tožnik lesenega objekta ni odstranil. Zato je bil določen nov rok za izpolnitev obveznosti, v skladu z 297. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, in naslednji – ZUP) pa je upravni organ zagrozil, da bo izvršba opravljena po drugih osebah, če tožnik tudi v dodatnem roku ne bo izvršil obveznosti.

Pritožbeni organ je sklep v delu 1. točke izreka, ki se nanaša na datum izvršljivosti 2. točke izreka odločbe gradbene inšpektorice, odpravil in ga v tem delu nadomestil z novim datumom izvršljivosti, ki se glasi: 1. 11. 2009, v preostalem je pritožbo zavrnil. Tožeča stranka v tožbi izpodbija navedeni sklep o dovolitvi izvršbe, ker naj bi bil leseni objekt spremenjen v čebelnjak, ki ga tožnik uporablja. Takšna vrsta objekta naj bi sodila med enostavne objekte, za katere pridobitev gradbenega dovoljenja ni potrebna. Leseni objekt, na katerega se nanaša odločba, na katero se sklicuje izpodbijani sklep, naj ne bi več obstajal, navedena odločba pa se ne nanaša na odstranitev čebelnjaka. Po mnenju tožnika izvršilni naslov za odstranitev čebelnjaka ne obstaja. Tožbo utemeljuje s sklicevanjem na pritožbene navedbe, pritožbeni odločitvi pa očita, da temelji na fotografijah v spisu, ki tožniku niso bile predložene in tožnik z njihovim obstojem ni bil seznanjen. Tožnik navaja, da je inšpektorica kontrolni pregled opravila februarja 2010, ko čebele mirujejo, tožnik pa je v tem času opravljal pripravljalna dela za spremembo objekta v skladu z veljavnimi predpisi. Po inšpekcijskem ogledu in pred vložitvijo pritožbe zoper prvostopenjski sklep naj bi sporni objekt že spremenil v čebelnjak, dne 16. 4. 2010 pa je bil vpisan v register KMG kot nosilec dejavnosti – čebelar. Zato naj bi bilo dejansko stanje napačno in nepopolno ugotovljeno. Sodišču predlaga, naj po opravljeni glavni obravnavi izpodbijani upravni akt odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi, dodatnih razlogov pa ne navaja.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj. Navedeno pomeni, da je eden od pogojev za vložitev tožbe v upravnem sporu izkazan pravni interes, to je, da bi ugoditev tožbi pomenila izboljšanje tožnikovega položaja, ki ga brez tožbe ne bi mogel doseči. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, pa mora svoj pravni interes izkazovati ves čas postopka.

Po presoji sodišča tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, saj je inšpekcijski organ s 3. točko sklepa št. 06122-2007/2009 z dne 2. 9. 2010 ustavil upravno izvršbo, dovoljeno s sklepom, ki ga tožnik izpodbija s tožbo. Iz obrazložitve navedenega sklepa, ki je bil tožniku po pooblaščenki vročen 16. 9. 2010, je razvidno, da je bila upravna izvršba ustavljena po uradni dolžnosti, ker je bilo ugotovljeno, da je objekt čebelnjak, ki ga je po podatkih iz lokacijske informacije z dne 14. 5. 2009 dovoljeno zgraditi in da gradbeno dovoljenje ni potrebno.

Po presoji sodišča je z ustavitvijo upravne izvršbe prenehal pravni interes tožnika za izpodbijanje sklepa o dovolitvi izvršbe. Upravna izvršba je bila ustavljena zaradi spremembe lesenega objekta v čebelnjak, prav to je bil tudi tožbeni ugovor. Zato si tožnik z vloženo tožbo v tem upravnem sporu ne more izboljšati pravnega položaja oziroma ne more doseči ugodnejše rešitve.

Izkazan pravni interes je procesna predpostavka za vodenje postopka. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da sklep, ki ga tožnik izpodbija s tožbo, ne posega v tožnikov pravni položaj že zaradi ustavitve upravne izvršbe, ki je bila dovoljena z izpodbijanim sklepom. Zato se niti ni ukvarjalo z vprašanjem, ali izpodbijani sklep v obravnavanem primeru posega v tožnikov pravni položaj v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Ker torej pravni interes v tem upravnem sporu ni več izkazan, sodišče ni presojalo tožbenih ugovorov, ker ti na drugačno odločitev sodišča ne bi mogli vplivati.

Ker je sodišče tožbo zavrglo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).