Jedro

Prošnji obsojenega za prestajanje kazni z delom v splošno korist ni bilo mogoče ugoditi. Temu nasprotuje že njegovo dosedanje življenje, ko gre za specialnega povratnika s področja izvrševanja kaznivega dejanja premoženjskopravne narave, večkrat obsojenega, na katerega tudi izrečene kazni niso vplivale pozitivno in torej ni pričakovati, da se bo to zgodilo sedaj, zlasti ker podatki (izpisek iz kazenske evidence) kažejo, da ni bil obsojen zadnjič. Izvrševanje kaznivih dejanj je postalo del njegovega načina življenja in ni pričakovati, da bo to spremenil kljub otroku in partnerici.

Izrek

Pritožba obsojenega D. K. se zavrne kot neutemeljena.

Obsojeni D. K. se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je okrožni sodnik – svétnik pri Okrajnem sodišču v Celju, po določilih IV. odstavka 86. člena Kazenskega zakonika-1 odločil, da se predlog obsojenega D. K. z dne 7.10.2010 (pravilno 7.10.2009) za izvršitev kazni zapora, izrečenega s sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 8.6.2009, opr. št. K 471/2006, ki je postala pravnomočna dne 19.8.2009, z delom v splošno korist, zavrne kot neutemeljen.

Proti temu sklepu se je pritožil obsojeni D. K. iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka, v dopolnitvi pritožbe pa tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da se pritožbi ugodi, smiselno tako, da se ta spremeni in izrečena mu kazen zapora izvrši na predlagani način, ali tako, da se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Višji državni tožilec – svétnik Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije – Zunanjega oddelka v C. v pisno podanem mnenju o pritožbi predlaga, da se zavrne kot neutemeljena. Na obsojenemu posredovano mnenje odgovor ni bil podan.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ni moglo sprejeti za utemeljene navedbe pritožnika, da je ob izdaji izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka, tisto iz 11. točke I. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku. Res je, da je to v obrazložitvi sklepa na drugi strani med drugim zapisalo, da na podlagi obvestila odprtega oddelka Zavoda za prestajanje kazni zapora M. – R. z dne 9.2.2010 ugotavlja, da je obsojenec J. J. dne 9.2.2010 ob 13.00 uri nastopil kazen šest mesecev zapora, na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. K 440/2007 z dne 22.4.2009. Že iz samega zapisa je razvidno, da gre za očitno pomoto, saj se ta nanaša na povsem drugega obsojenca in kazensko zadevo v kateri obsojeni D. K. ni bil spoznan za krivega. Navedeno obvestilo, kot izhaja iz podatkov spisa tudi ni bilo pridobljeno v tej kazenski zadevi in glede na svojo vsebino ni imelo prav nobenega vpliva na sprejeto odločitev. Ne drži torej trditev pritožnika, da je obrazložitev sklepa zaradi tega nerazumljiva, zaradi česar navedena kršitev ni podana.

V nasprotju z zatrjevanji pritožnika v dopolnitvi pritožbe katera je po presoji sodišča druge stopnje vendarle upoštevna, saj je poslana v roku, navedenem v dopisu sodišča prve stopnje z dne 3.6.2010, s katerim se od obsojenega ne zahteva le podpis prvo poslane pritožbe, po presoji sodišča druge stopnje ta nima prav tudi v svoji nadaljnji trditvi, da bi mu bilo v danem primeru le potrebno omogočiti izvršitev kazni z delom v splošno korist. Sodišče prve stopnje je v zvezi z zavrnitvijo podanega predloga podalo jasne razloge zakaj temu ni mogoče ugoditi. Dejstvo je, da temu nasprotuje že obsojenčevo dosedanje življenje, ko gre za specialnega povratnika s področja izvrševanja kaznivih dejanj premoženjske narave, večkrat obsojenega, na katerega tudi izrečene kazni očitno niso vplivale pozitivno in torej ni pričakovati, da se je to zgodilo sedaj, zlasti, ker podatki izpiska iz kazenske evidence potrjujejo, da ni bil obsojen zadnjič. Pri obsojenemu D. K. je izvrševanje tovrstnih kaznivih dejanj očitno postalo način življenja, zaradi česar mu ni moč kar tako verjeti, da bo kljub otroku in partnerici, ki ju ima, na prostosti spremenil način življenja, se zaposlil in pričel z delom v splošno korist pri R. k. v M. Predlagani spremembi izvršitve kazni torej nasprotujejo, ob objektivnih (predkaznovanost) tudi subjektivne okoliščine na strani obsojenega, ko je potrebno pritrditi sodišču prve stopnje, da je pri njemu le z kaznijo zapora mogoče doseči namen kaznovanja, kot izhaja iz naše kazenske zakonodaje.

Zaradi povedanega pritožbi ni bilo mogoče ugoditi, ampak jo je bilo potrebno kot neutemeljeno zavrniti.

Pritožba obsojenega D. K. je bila zavrnjena kot neutemeljena, zato bi moral plačati sodno takso. Plačila te ga je sodišče druge stopnje oprostilo, saj za njeno plačilo nima potrebnih sredstev. Po podatkih spisa obsojenec zasluži le z delom na prestajanju kazni zapora, kar pa je malo, premalo celo za njegov delež pri skrbi za otroka, katerega preživljanje bi bilo z drugačno odločitvijo, najmanj kar je, oteženo.