Jedro

Za oceno verjetnejše pravice pri sporih o obsegu zapuščine (ali je bil zapustnik lastnik določene stvari ali ne) je sodna praksa oblikovala določena izhodišča, po katerih je na primer verjetnejša pravica tistega, ki se opira na močnejši pravni naslov, pravica tistega, ki se opira na zemljiškoknjižno stanje ali tistega, ki se opira na zakonito domnevo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek (točka I izreka) in v točki II izreka navedena dediča napotilo na pravdo z zahtevkom, da v zapuščino spadajo tudi v izreku navedene nepremičnine v k. o. X, ki so bile predmet Pogodbe o preužitku, notarskega zapisa notarke SV 424/23 z dne 8. 9. 2023, ker je pogodba neobstoječa in nična, in sicer v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa, sicer bo nadaljevalo postopek ne glede na zahtevek, glede katerega je stranki napotilo na pravdo.

2.Pritožbo vlagata na pravdo napotena zakonita dediča. Sklep izpodbijata v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP1 v zvezi s 163. členom ZD.2 Predlagata razveljitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajata, da bi moralo sodišče na pravdo napotiti preostala dediča. Pogodba o preužitku, sklenjena v obliki zapisa notarke z dne 8. 9. 2023, je neobstoječa in zato nična, ker zapustnica zaradi svojega bolezenskega stanja v času sklepanja pogodbe ni bila zmožna razumeti pomena in posledic svojih dejanj zaradi napredovane demence, duševnih in vedenjskih motenj, kar izhaja iz predloženega zdravniškega izvida z dne 29. 11. 2022.

3.Ostala zakonita dediča na vročeno pritožbo nista odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, mora sodišče po 212. členu ZD prekiniti zapuščinsko obravnavo in stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo.

6.Za pritožnika ni sporno, da je med dediči spor o tem, ali v zapuščino spada premoženje, ki je bilo predmet pogodbe o preužitku, sklenjene v notarskem zapisu med zapustnico in dvema njenima dedičema, in da je zato treba zapuščinski postopek prekiniti. Izpodbijata le odločitev glede strank z manj verjetno pravico, ki sta napoteni na pravdo.

7.Zakon ne predpisuje meril za presojo, čigava pravica je manj verjetna. Za oceno verjetnejše pravice pri sporih o obsegu zapuščine (ali je bil zapustnik lastnik določene stvari ali ne) je sodna praksa oblikovala določena izhodišča, po katerih je na primer verjetnejša pravica tistega, ki se opira na močnejši pravni naslov, pravica tistega, ki se opira na zemljiškoknjižno stanje ali tistega, ki se opira na zakonito domnevo.3 Pri odločanju mora sodišče presoditi vse konkretne okoliščine primera.

8.Ni sporno, in to je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, da je bila obravnavana pogodba o preužitku sklenjena v obliki notarskega zapisa in da zapustnica ob smrti v zemljiški knjigi ni bila več vknjižena kot lastnica premoženja, ki je bilo predmet pogodbe. Po pravilni in celoviti oceni oceni predloženih listin (pogodbe v notarskem zapisu, izvida z dne 29. 11. 2023, na katerega se opirata pritožnika, mnenje o zdravstvenem stanju zapustnice z dne 9. 11. 2023), je sodišče prve stopnje na strani 3 izpodbijanega sklepa pregledno in natančno pojasnilo, čigavo pravico šteje za manj verjetno in zakaj. Razlogi, ki jih je navedlo, imajo oporo v pravilno ocenjenem trenutnem dokaznem gradivu in v navedenih materialnopravnih izhodiščih sodne prakse. Ugotovilo je, da je bila pogodba sklenjena pred notarko v notarskem zapisu in da ob sklepanju pogodbe zapustnica ni bila pod skrbništvom oziroma ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost. Po takih ugotovitvah je pravilna presoja, da je za zdaj manj verjetna pravica pritožnikov, ki trdita, da je pogodba o preužitku neveljavna zaradi zatrjevane poslovne nesposobnosti in nesposobnosti zapustnice za razsojanje v času sklepanja pogodbe, kot pravica dedičev, ki se opirata na sklenjeno pogodbo. Fizična oseba pridobi polno poslovno sposobnost neposredno po zakonu, ko dopolni 18 let (primerjaj prvi odstavek 152. člena DZ4 ). Za osebe, ki imajo poslovno sposobnost, pa velja (izpodbojna) domneva, da imajo tudi sposobnost razsojanja. Dokaze za neveljavnost pogodbe bosta morala ponuditi pritožnika in jih bo presojalo pravdno sodišče. Izvid z dne 29. 11. 2022, na katerega se opirata v zapuščinskem postopku, po pravilni oceni sodišča prve stopnje ne zadošča za oceno o verjetnejši pravici pritožnikov. Ker se veljavnost pogodbe, do dokaza o nasprotnem, domneva, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Pritožnika imata za razliko od dedičev, s katerima je bila pogodba sklenjena, tudi (edina) pravni interes za ugotovitev neveljavnosti pogodbe. Če bosta s tožbo uspela, bo namreč premoženje zapustnice, ki je bilo predmet pogodbe, vrnjeno v zapuščino.

9.Izpodbijani sklep je torej pravilen v dejanskem in pravnem pogledu. Ker ni obremenjen z uveljavljenimi niti s tistimi procesnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.

2Zakon o dedovanju, Ur. l. RS št. 15/1976 s spremembami.

3Dr. Ana Božič Penko: Napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku, Pravosodni bilten 2/2003, str. 109.

4Družinski zakonik, Ur. l. RS, št. 15/2017 s spremembami.

Zveza: