Jedro

Tožnik ima dopolnjenih 38 let, 7 mesecev in 8 dni pokojninske dobe, od tega 8 let, 6 mesecev in 9 dni pri slovenskem nosilcu zavarovanja ter 30 let in 29 dni pri nosilcu zavarovanja v Bosni in Hercegovini. Pri izračunu pokojninske osnove so bile pravilno upoštevane plače po podatkih iz matične evidence, ki jih je tožnik prejel v obdobju od 1971 do 1976 in preračunane z valorizacijskimi količniki na leto pred upokojitvijo, to je na leto 2012. Tožniku je bil sorazmerni del slovenske starostne pokojnine pravilno odmerjen v skladu z mednarodnim sporazumom glede na dopolnjeno pokojninsko dobo pri slovenskem nosilcu zavarovanja. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, saj za odmero sorazmernega dela starostne pokojnine v višjem znesku ni pravne podlage.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek na odpravo drugostopenjske odločbe št. ... z dne 20. 1. 2014 in vrnitev zadeve toženi stranki v ponovno odločanje. Presodilo je, da je izpodbijani drugostopenjski upravni akt o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo z dne 27. 11. 2013 o odmeri sorazmernega dela starostne pokojnine v znesku 105,24 EUR na mesec od 1. 2. 2013 dalje, pravilen in zakonit. 2. Zoper sodbo je tožnik vložil pravočasno pritožbo iz razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Z višino priznanega sorazmernega dela starostne pokojnine se ne strinja. Meni, da za 8 let 6 mesecev in 9 dni pokojninske dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji, pri čemer je 2 leti od tega delal v Nemčiji, pokojnina ni odmerjena na podlagi realiziranih plač.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi z 2. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju: ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne navaja znova, temveč na pritožbene navedbe dodaja le še naslednje.

5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v novem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju: ZPIZ-2) v zvezi s prej veljavnim Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju: ZPIZ-1) in Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Ur. l. RS-MP, št. 10/2008; v nadaljevanju: mednarodni sporazum), ki jih je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka. Sicer pa se do povsem pavšalne trditve tožnika, da naj materialno pravo ne bi bilo pravilno uporabljeno, ni mogoče niti opredeliti. Ker so v izpodbijani sodbi podrobno povzete prav vse relevantne določbe ZPIZ-1, ZPIZ-2 in mednarodnega sporazuma, teh določb pritožbeno sodišče ne povzema znova.

6. Iz povsem pavšalne pritožbe ne izhaja niti, v čem naj bi bilo dejansko stanje nepravilno ali nepopolno ugotovljeno ter sorazmerni del slovenske pokojninske dajatve odmerjen v nepravilni višini. Glede na razpoložljivo listinsko dokumentacijo v upravnem spisu sicer sploh ni sporno, da ima tožnik dopolnjenih 38 let 7 mesecev in 8 dni pokojninske dobe, od tega 8 let 6 mesecev in 9 dni pri slovenskem nosilcu zavarovanja ter 30 let in 29 dni pri nosilcu zavarovanja v BiH. Iz mehanografske obdelave podatkov je hkrati razvidno, da so bile pri izračunu pokojninske osnove upoštevane plače po podatkih iz matične evidence, ki jih je tožnik prejel v obdobju od 1971 do 1976, o katerih je na glavni obravnavi 18. 6. 2015 (list. št. 12 sodnega spisa) celo izrecno izjavil, da so pravilni.

Pri izračunu pokojninske osnove so bile plače iz navedenega obdobja preračunane z valorizacijskimi količniki na leto pred upokojitvijo, to je na leto 2012. Izračunana pokojninska osnova iz šestletnega obdobja znaša 833,22 EUR, preračunana v skladu s 3. odstavkom 391. člena ZPIZ-2 s faktorjem 0,732 pa 609,91 EUR. Od navedene pokojninske osnove znaša teoretična odmera pokojninske dajatve ob upoštevanju celotne pokojninske dobe 477,25 EUR. Sorazmerni del slovenske starostne pokojnine, odmerjen v skladu z mednarodnim sporazumom od 477,25 EUR po ulomku 102/463 glede na dopolnjeno pokojninsko dobo pri slovenskem nosilcu zavarovanja tako dejansko znaša 105,14 EUR mesečno, usklajen za 0,100% pa 105, 24 EUR, kot je bilo pravilno priznano že v predsodnem upravnem postopku.

7. Ker je bil torej v obravnavanem presodnem postopku sorazmerni del starostne pokojnine odmerjen v pravilni in zakoniti višini, je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen in je iz istih razlogov morala brezuspešna ostati tudi pritožba.

8. Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.