Jedro

Začasne odredbe o prepovedi obremenitve, odtujitve in izplutja ladje iz akvatorija marine kot specializirane vrste luke oz. pristanišča ni mogoče izvršiti drugače, kot da ladja ostane na privezu, stroški priveza pa predstavljajo izvršilne stroške, ki jih najprej plača upnik in za katere mora dati predujem v roku, ki mu ga določi sodišče (1. in 2. odst. 32. čl. v zv. z 244. čl. ZIP in 5. odst. 867. čl. ZPNP). Če upnik v tem roku ne da predujma za izvršilne stroške, sodišče postopek ustavi (3. odst. 32. čl. ZIP).

Izrek

Ob reševanju pritožbe upnika se pobijani sklep spremeni tako, da se postopek ustavi.

Predlog tretje F. K. za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s pobijanim sklepom, popravljenim s popravnim sklepom z dne 1.10.1996, začasno odredbo z dne 11.4.1995 opr.št. R 138/95 razveljavilo (ne da bi pri tem odločilo tudi o predlogu upnika) z obrazložitvijo, da je sodišče na predlog upnika izdalo začasno odredbo, s katero je prepovedalo obremenitev, odtujitev kot tudi izplutje iz akvatorija marine I. dolžnikovi ladji S., ki vije nemško zastavo. S sklepom z dne 15.2.1996 je sodišče upniku naložilo v plačilo predujma za stroške hrambe plovila v višini 3.000.000,00 SIT v roku 8 dni in ker upnik predujma ni položil, je začasno odredbo z dne 11.4.1995 sodišče razveljavilo.

Iz vseh pritožbenih razlogov se zoper sklep pritožuje upnik s predlogom, da pritožbeno sodišče pobijani sklep razveljavi. V pritožbi najprej opozarja na očitne napake (ki jih je pozneje sodišče s popravnim sklepom popravilo), sicer pa navaja, da upnik res ni plačal določene hrambe v višini 3.000.000,00 SIT, saj bi bil absurd, da bi upnik nakazal tako visoko vsoto, ko pa s tožbo zahteva le plačo in investicije v ladjo v skupnem znesku 17.000 DEM. Določitev tako velikega zneska hrambe, ki ga upnik sploh nima, je enakovredna odklonitvi sodnega varstva. Tudi sicer je odrejena hramba v neskladju z zakonom o pomorski in notranji plovbi, saj ta v čl. 988 določa, da nosi stroške vzdrževanja med zaustavitvijo ladje lastnik ladje oziroma ladjar. Predlagatelj odredbe je dolžan nositi le stroške za vzdrževanje posadke in čuvanje ladje, to pa niso stroški hrambe.

Ladje namreč nihče ne čuva, ker je ladja samostojna na privezu v marini v I. in s tem ni nobenih stroškov. Druga stvar pa je, da lastnik oziroma ladjar ne plačuje stroškov pogodbenega priveza.

Opozarja še na tožbo in izdano začasno odredbo o zaustavitvi ladje S. v isti luki družbe P. d.o.o. P. - upravljalca marine, opozarja pa tudi na določilo v začasni odredbi z dne 11.4.1995, da se ta odredba razveljavi, čim bo dolžnik položil na sodni depozit znesek 20.000 DEM. Dolžnik še vedno lahko tako ravna in se s tem izogne večji škodi ter ladjo odpelje.

Na pritožbo je odgovorila tretja F. K., zastopana po odv. A. B. iz K., ker pa je pritožba zoper sklep enostransko pravno sredstvo (381. čl. ZPP) in odgovor na pritožbo ni predviden, pritožbeno sodišče navedb tretje v odgovoru na pritožbo ni upoštevalo.

Pritožba upnika sicer ni utemeljena, ob reševanju njegove pritožbe pa je pritožbeno sodišče zaradi zmotne uporabe določil ZIP moralo pobijani sklep spremeniti po uradni dolžnosti.

Z začasno odredbo z dne 11.4.1995, ki jo je sodišče prve stopnje izdalo sledeč upnikovemu predlogu, je sodišče dolžnikoma prepovedalo obremenitev in odtujitev ter izplutje iz akvatorija marine I. ladje S., ki vije nemško zastavo, dolžnikovemu dolžniku upravljalcu marine v I. (sedaj P. d.o.o. P.) pa prepovedalo izdati upravičencu zgoraj imenovane ladje dokumente in ključe ter izplutje. Zakon o pomorski in notranji plovbi (Ur. list SFRJ št. 22/77 - nadalje ZPNP) v 979. čl. glede začasnih odredb določa, da sme sodišče na predlagateljev predlog dovoliti kot začasne odredbe prepoved odtujitve ali razpolaganja z ladjo ter čuvanje in zaustavitev ladje v zavarovanje predlagateljeve denarne terjatve, pri čemer začasna zaustavitev ladje po 980. čl. ZPNP pomeni prepoved, da ladja ne sme odpluti iz luke oziroma pristanišča. Glede stroškov 988. čl. ZPNP določa, da stroške z vzdrževanjem ladje in posadke med zaustavitijo plača imetnik razpolaganja z ladjo oziroma lastnik ladje ali ladjar (1. odst.), pri čemer sodišče naloži predlagatelju začasne odredbe, če sredstva za vzdrževanje posadke ne zadostujejo, naj da predujem v znesku, ki je potreben za vzdrževanje posadke (2. odst.), medtem ko stroške za čuvanje ladje plača predlagatelj začasne odredbe (3. odst.). V marini kot specializirani vrsti luke oziroma pristanišča začasne odredbe z začasno zaustavitvijo ladje ni mogoče izvesti drugače, kot da ladja ostane na privezu. S tem pa nastajajo jasno stroški priveza, za katere upravljalec marine P. d.o.o. P. v obravnavani zadevi sporoča, da znašajo 60 DEM dnevno (vloga na list. št. 89) oziroma bodo v bodoče celo 300 DEM dnevno zaradi obveznega bočnega priveza. Stroški priveza pa poleg tega, da predstavljajo za izvršitev predlagane začasne odredbe nujno obsežene tudi stroške čuvanja, katere plača predlagatelj začasne odredbe po 3. odst. 988. čl. ZPNP, predstavljajo tudi sicer izvršilne stroške iz 32. čl. ZIP, katere po 1. odst. najprej plača upnik, in mora po 2. odst. celo dati predujem zanje v roku, ki mu ga določi sodišče. Začasne zaustavitve ladje s prepovedjo izplutja v marini kot specializirani vrsti luke oziroma pristanišča ni mogoče izvršiti drugače, kot da ladja ostane na privezu, stroški priveza (ne glede na ugodnosti, ki so sicer s tem povezane) pa predstavljajo izvršilne stroške, ki jih najprej plača upnik in za katere mora dati predujem v roku, ki mu ga določi sodišče (1. in 2. odst. 32. čl. v zv. s 244. čl. ZIP in 5. odst. 867. čl. ZPNP).

Upoštevajoč obrazloženo ter ostale v pobijanem sklepu natančno navedene kriterije (dolžnika sta tujca s stalnim prebivališčem v tujini in s tem povezano trajanje postopka ter stroške priveza) je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno na podlagi 2. odst. 32. čl. v zv. s 244. čl. ZIP in 5. odst. 867. čl. ZPNP (v pobijanem sklepu je napačno citiran 270. čl. ZIP) upnika pozvalo k predujmu v višini 3.000.000,00 SIT upoštevajoč pri tem predlagano začasno odredbo in s tem povezane izvršilne stroške, kar je bil upnik dolžan upoštevati in računati, že pri vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe. Temu nasprotna pritožbena izvajanja upnika so torej povsem neutemeljena.

Ker gre za izvršilne stroške je tudi povsem nepomembno, kolikšna je upnikova terjatev, ki naj bi se zavarovala z začasno odredbo in zatrjevano nesorazmerje med stroški in terjatvijo ni pravno relevantno. Za to zadevo pa sta povsem nepomembna tudi odnos upravljalca marine in ladjarja, kot je nepomembna tudi določba v začasni odredbi, da se ta razveljavi, čim bo dolžnik položil na sodni depozit 20.000 DEM, glede na ustavitev postopka.

Ob reševanju sicer neutemeljene upnikove pritožbe pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določila ZIP, ko je s pobijanim sklepom izdano začasno odredbo razveljavilo. Po 3. odst. 32. čl. ZIP namreč sodišče ustavi izvršbo, če upnik v določenem roku ne da predujma za izvršilne stroške. Po 2. odst. 68. čl. ZIP v primeru ustavitve izvršbe sodišče s sklepom o ustavitvi izvršbe razveljavi vsa opravljena izvršilna dejanja, če s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih, ne pa tudi same podlage izvršbe, to je sklepa o izvršbi oziroma v obravnavani zadevi same začasne odredbe (v obravnavani zadevi v povezavi s 244. čl. ZIP in 5. odst. 867. čl. ZPNP). Sklep o izvršbi oziroma začasna odredba ne predstavljata opravljenih izvršilnih dejanj. Pritožbeno sodišče, ki po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb postopka in pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 365. čl. ZPP) je zato v obravnavani zadevi moralo po uradni dolžnosti na podlagi 3. tč. 380. čl. ZPP v zv. s čl. 14 in 244 ZIP ter 5. odst. 867. čl. ZPNP ob reševanju pritožbe upnika pobijani sklep spremeniti tako, da se postopek v obravnavani zadevi ustavi.

Predlog tretje F. K. za povrnitev stroškov odgovora na pritožba je sodišče zavrnilo, saj ne gre za stroške, ki bi bili potrebni za to zadevo (1. odst. 155. čl. ZPP).