Jedro

Z ureditvijo po 1. odst. 106. čl. ZGD-1 se zasleduje varstvo družbe (takojšnji učinek odpovedi bi lahko imel negativne učinke za družbo in njeno poslovanje), z ureditvijo po 2. odst. 106. čl. ZGD-1 pa se zasleduje varstvo družbenika (da mu družba ne bi pretirano omejevala ali celo preprečevala izstopa iz družbe, dopustna je omejitev z daljšim odpovednim rokom).

Izrek

Pritožbi subjekta vpisa se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog subjekta vpisa za vpis spremembe sedeža, poslovnega naslova, družbenika, zastopnika in družbene pogodbe. V obrazložitvi je navedlo, da je ničen dogovor komplementarja in komanditista o odpovedi zakonsko določenemu šestmesečnemu roku, ki ga zakon določa za odpoved družbene pogodbe.

Proti navedenemu sklepu je subjekt vpisa po pooblaščeni notarki vložil pritožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in napačno ugotovljenega dejanskega stanja ter predlagal njegovo spremembo tako, da višje sodišče dovoli predlagani vpis. Opozarja na določilo 2. odst. 106. čl. ZGD-1, ki določa, da je vsak dogovor, ki bi izključil pravico družbenika do odpovedi ali jo drugače otežil, razen s podaljšanjem odpovednega roka, ničen. S spremembo 18. a čl. družbene pogodbe in dogovorom družbenikov z dne 9.7.2012 se izstop družbenika kvečjemu olajšuje in ne otežuje. Da določba 1. odst. glede dolžine odpovednega roka tudi ni kogentne narave izhaja iz pogodbene svobode, določene v 79. čl. ZGD-1. Med to sodi tudi možnost ureditve prenehanja statusa družbenika na drug način – brez odpovednega roka, če le ta način ne otežuje izstopa iz družbe. Da je mogoče z družbeno pogodbo drugače urediti izstop družbenika, če ta ne pomeni oteževanja izstopnih pogojev (razen podaljšanja odpovednega roka), gre razumeti tudi iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 75/2011, ki je odločilo, da se pravna razmerja med družbeniki komanditne družbe urejajo z družbeno pogodbo in ker način prenehanja družbeništva v družbeni pogodbi ni določen, se posledično po 2. odst. 135. čl. ZGD-1 smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o družbi z neomejeno odgovornostjo.

Pritožba subjekta vpisa je utemeljena.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 106. čl. ureja odpoved družbenika družbe z neomejeno odgovornostjo in to določilo je glede na 2. odst. 135. čl. ZGD-1 mogoče uporabiti tudi za komanditno družbo, kar je obravnavani subjekt vpisa. Tako 1. odst. 106. čl. ZGD-1 določa, da če je družba ustanovljena za nedoločen čas, lahko družbenik odpove družbeno pogodbo na koncu poslovnega leta, če odpoved pisno sporoči drugim družbenikom vsaj šest mesecev pred tem dnem, 2. odst. 106. čl. ZGD-1 pa določa, da je ničen vsak dogovor, ki bi izključil pravico družbenika do odpovedi ali jo drugače otežil, razen s podaljšanjem odpovednega roka. Z ureditvijo po 1. odst. 106. čl. ZGD-1 se po mnenju pritožbenega sodišča zasleduje varstvo družbe (takojšnji učinek odpovedi bi lahko imel negativne učinke za družbo in njeno poslovanje), z ureditvijo po 2. odst. 106. čl. ZGD-1 pa se zasleduje varstvo družbenika (da mu družba ne bi pretirano omejevala ali celo preprečevala izstopa iz družbe, dopustna je omejitev z daljšim odpovednim rokom). Ker sta cilja varstva po 1. in 2. odst. 106. čl. ZGD-1 različna, po mnenju pritožbenega sodišča ne bi bilo mogoče vprašanja ničnosti, kakršna je urejena v 2. odst. 106. čl. ZGD-1, utemeljevati z razlogi, ki se nanašajo na 1. odst. 106. čl. ZGD-1, 1. odst. 106. čl. ZGD-1 pa ne določa, da je ničen dogovor družbe oziroma preostalih družbenikov in izstopajočega družbenika, ki bi omogočal družbeniku podati odpoved med poslovnim letom in s krajšim odpovednim rokom oziroma brez njega.

Velja princip pogodbene svobode pri urejanju pravnih razmerij med družbeniki (družbe z neomejeno odgovornostjo), saj 79. čl. ZGD-1 določa, da se njihova medsebojna pravna razmerja uredijo z družbeno pogodbo. Čeprav se 106. čl. ZGD-1 ne nahaja v istem oddelku kot 79. čl. ZGD-1, gre pri vprašanju, ki ga ureja 106. čl. ZGD-1 tudi za razmerje med družbeniki, zaradi česar lahko prevlada element pogodbene svobode in se je v obravnavanem primeru po mnenju pritožbenega sodišča drugi družbenik lahko odpovedal odpovednemu roku; vse to ob dejstvu, da je takšna situacija izrecno predvidena v spremenjeni družbeni pogodbi subjekta vpisa.

Tudi če se obravnavano razmerje po družbeni pogodbi primerja s trajnim pogodbenim razmerjem oziroma z možnostjo njegove odpovedi po 333. čl. Obligacijskega zakonika (OZ), je tam izrecno urejena možnost (5. odst.), da se stranki lahko dogovorita, da bo njuno razmerje prenehalo s samo vročitvijo odpovedi (če za določen primer zakon ne odreja kaj drugega).

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. točke 39. čl. Zakona o sodnem registru (ZSReg), pritožbi subjekta vpisa ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo presojalo obstoj ostalih predpostavk po 34. čl. ZSReg, ki so potrebne za vpis v sodni register.