Jedro

Trditve o povzročanju škode, nepravičnosti in neobveščanju s strani sodišča so nekonkretne in neizkazane ter ne predstavljajo tehtnih razlogov za določitev drugega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pri Okrajnem sodišču v Murski Soboti poteka pod opr. št. VL 29944/2011 izvršilni postopek upnika zoper dolžnico zaradi izterjave 2.257,38 EUR s pripadki. Izvršba je bila dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani – COVL – VL 29944/2011, in sicer z različnimi sredstvi izvršbe, nato pa je bila s sklepom z dne 8. 7. 2011 dovoljena tudi z novim izvršilnim sredstvom, to je z izvršbo na nepremičnine. Odslej izvršbo opravlja krajevno pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.

2. Dolžnica je vložila predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča namesto Okrajnega sodišča v Murski Soboti. V predlogu navaja, da ji sodišče v Murski Soboti več let dela samo škodo, je o ničemer ne obvesti in brez vzroka posega po njeni nepremičnini. Sodišču je že neštetokrat posredovala podatke, da znesek, za katerega jo dolži upnik, ni tolikšen, vendar se sodišče, ki bi moralo skrbeti za pravičnost, ne zmeni za njene zahteve.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5. Razlogi, ki jih navaja dolžnica, po presoji Vrhovnega sodišča niso tehtni razlogi, ki bi utemeljevali določitev drugega sodišča namesto pristojnega Okrajnega sodišča v Murski Soboti. Trditve o povzročanju škode in o nepravičnosti sodišča so nekonkretne in neizkazane, trditve, da ni obveščena o ničemer pa so v nasprotju s podatki spisa o vročanju sodnih pisanj dolžnici. Njeno razpravljanje o višini obveznosti do upnika je brezpredmetno, ker je o višini obveznosti odločeno s pravnomočnim sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Izvršba na nepremičnine pa ne poteka brez vzroka, temveč je bila predlagana, ker so se nekatera druga sredstva izvršbe izkazala za neuspešna. Svoje stališče lahko dolžnica uveljavlja v okviru obrazloženih in dokumentiranih pravnih sredstev zoper odločitve pristojnega sodišča in v okviru obrazloženih in dokumentiranih predlogov sodišču. Za delegacijo zadeve drugemu sodišču pa dolžničine trditve ne zadoščajo, zato je Vrhovno sodišče njen neutemeljen predlog na podlagi 67. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo.