Jedro

Za veljaven prenos poslovnega deleža v obravnavanem primeru ne zadostuje soglasje upnika, v korist katerega je bila taka prepoved vpisana v sodni register in njegov predlog za izbris te zaznambe v sodni register. Tako kot je sam vpis prepovedi razpolaganja v sodni register izveden na podlagi sklepa izvršilnega sodišča, je tudi izbris tega vpisa mogoč le na podlagi sklepa izvršilnega sodišča. Sam sklep izvršilnega sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka ne more biti podlaga registrskemu sodišču za izbris sklepa o izvršbi in prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem, ne da bi izvršilno sodišče tudi odredilo izbris navedenih vpisov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep registrskega sodišča.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je registrska sodnica zavrnila pritožbo predlagatelja proti sklepu registrske referentke Srg 2013/44998 z dne 5.11.2013, s katerim je bil zavrnjen predlog predlagatelja za vpis spremembe družbenika.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj, uveljavljal pa je pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugodi njegovemu predlogu za vpis spremembe družbenikov in predlagatelja, vpiše kot novega družbenika, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Res je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da so na poslovnem deležu vpisane zastavne pravice na podlagi dveh sklepov o izvršbi, dveh neposredno izvršljivih notarskih zapisov in osmih predhodnih odredb, kot navaja pritožnik. Vendar je sodišče ugotovilo, da je na navedenem poslovnem deležu na podlagi sklepov o izvršbi vknjižen tudi rubež poslovnega deleža, zaradi česar z zarubljenim poslovnim deležem ni dovoljeno razpolagati.

5. Pritožnik v pritožbi sam priznava, da je na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Žalcu številka 0027 In 30/2013 z dne 25.2.2013 v korist upnika E., s. p., na poslovnem deležu vpisana prepoved odtujitve.

6. Po drugem odstavku 165. člena ZIZ s sklepom o izvršbi sodišče prepove družbeniku razpolagati z njegovim deležem, sklep o izvršbi pa se zaznamuje v sodnem registru (tretji odstavek 165. člena ZIZ). Z zaznambo sklepa o izvršbi na delež družbenika v sodni register je opravljen rubež na deležu družbenika (prvi odstavek 165. člena ZIZ). Registrsko sodišče, ki opravi vpis sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika, torej z vpisom opravi konkretno izvršilno dejanje po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izvršbi.

7. Zmotno je pritožbeno stališče, da za veljaven prenos poslovnega deleža v obravnavanem primeru zadostuje soglasje upnika, v korist katerega je bila taka prepoved vpisana v sodni register in njegov predlog za izbris te zaznambe v sodni register, pri čemer bi registrsko sodišče moralo upoštevati, da je bil s sklepom Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. In 30/2013 z dne 5.8.2013 predmetni izvršilni postopek že ustavljen in je že sam ta sklep podlaga za izbris prepovedi razpolaganja. Tako kot je sam vpis prepovedi razpolaganja v sodni register izveden na podlagi sklepa izvršilnega sodišča (5. točka drugega odstavka 5. člena ZSReg v zvezi s tretjim in prvim odstavkom 165. člena ZIZ), je tudi izbris tega vpisa mogoč le na podlagi sklepa izvršilnega sodišča. Tako stališče je višje sodišče zavzelo že v sklepih IV Cpg 272/2012, IV Cpg 1522/2010, saj registrsko sodišče o tovrstnih vpisih in izbrisih ne odloča samostojno, ampak le izvršuje izdane sklepe izvršilnega sodišča. Da pa sam sklep izvršilnega sodišča o ustavitvi postopka ne pomeni avtomatično tudi razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj, pa izhaja tudi iz številnih določb ZIZ o ustavitvi izvršilnega postopka (drugi odstavek 43. člena, prvi odstavek 95. člena, drugi, tretji in četrti odstavek 194. člena ZIZ), za razliko od primera iz drugega odstavka 76. člena ZIZ, ki nalaga sodišču, da razveljavi tudi opravljena izvršilna dejanja. Tako se pokaže, da niti sam sklep izvršilnega sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka ne more biti podlaga registrskemu sodišču za izbris sklepa o izvršbi in prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem, ne da bi izvršilno sodišče tudi odredilo izbris navedenih vpisov.

8. Pritožnik se neutemeljeno sklicuje tudi na smiselno uporabo določb ZIZ o izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje v zvezi s 37. členom Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (v nadaljevanju ZNVP). Z novelo ZNVP (Ur. list RS, št. 78/2011), je bil 37. člen ZNVP črtan, spremenjen pa 35. člen, ki v tretjem odstavku določa, da je mogoč prenos takega vrednostnega papirja v primeru, če je na nematerializiranem vrednostnem papirju vpisana prepoved razpolaganja iz 32. člena Zakona, le po predhodni ugotovitvi, da je dano dovoljenje osebe, v korist katere je prepoved razpolaganja vpisana; to pa ne velja, če gre za vpis na podlagi sodne odločbe. Tako je tudi ta ureditev konsistentna z že zgoraj izpostavljenim stališčem pritožbenega sodišča, da za prenos poslovnega deleža glede na v sodni register vpisano prepoved razpolaganja z njim na podlagi sklepa izvršilnega sodišča ne zadostuje dovoljenje oziroma soglasje upnika, v korist katerega je bila navedena prepoved vpisana, pač pa je potreben ustrezen sklep oziroma odredba izvršilnega sodišča za izbris navedenega vpisa.

9. Kakšen pomen za obravnavani primer pa naj bi imelo pritožbeno sklicevanje na četrti odstavek 165. člena ZIZ, ob smiselni uporabi določb ZIZ o prodaji nepremičnin, pa pritožnik niti ne pojasni, pritožbeno sodišče pa tudi ne vidi nobene povezave, saj četrti odstavek 165. člena ZIZ ureja le postopek prodaje poslovnega deleža, torej smiselno uporabo določb 181. do 194. člena ZIZ, ki z obravnavanim relevantnim vprašanjem dopustnosti razpolaganja, torej prenosa poslovnega deleža in njegovim vpisom po predlogu pritožnika nima nobene zveze.

10. Vpis sklepa o izvršbi in prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem v sodni register ima publicitetni učinek. To pa pomeni, da ima nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register in se nihče ne more sklicevati na to, da od objave vpisa tega podatka v sodni register le-tega ni poznal (prvi in peti odstavek 8. člena ZSReg). Kljub vpisani prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem sklenjena pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža, ki je podlaga za predlagan vpis spremembe družbenika, in je torej predmet obveznosti iz te pogodbe nedopusten, je zato taka pogodba nična (35. člen OZ – Vesna Kranjc, Obligacijski zakonik s komentarjem, prva knjiga, stran 285), kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče. Taka pogodba pa ne ustvarja učinkov. Zato ni utemeljeno pritožbeno stališče, da je vpis spremembe družbenika v sodni register zgolj dekleratoren in da je predlagatelj postal družbenik oziroma pridobitelj poslovnega deleža že na podlagi pogodbe ob izpolnitvi pogojev iz tretjega odstavka 481. člena in prvega odstavka 482. člena ZGD-1. V obsegu zahtevanega materialnopravnega preizkusa predloga za vpis spremembe družbenika v sodni register v smislu prvega odstavka 34. člena ZSReg je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da ni izpolnjena materialnopravna predpostavka (veljavnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža), za predlagan vpis v sodni register.

11. Ob povedanem se izkaže, da je že iz zgoraj navedenih razlogov odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in zakonita, zato se pritožbeno sodišče ni spuščalo v presojo vpisa zastavnih pravic na podlagi izdanih predhodnih odredb in neposredno izvršljivega notarskega zapisa in njihovega vpliva na prenos poslovnega deleža. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 39. člena ZSReg).