Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pogoji za zaznambo spora so v določbi 79. člena ZZK-1 jasno zapisani, med njimi je tudi pogoj, da je tožba vložena proti imetniku vknjižene lastninske pravic.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog za zaznambo spora pri nepremičninah s parc. št. 260/1 in parc. št. 260/2 k.o. X, na podlagi tožbe z dne 7. 12. 2006, vložene na Okrajno sodišče v Kranju pod opr. št. P 345/2006 zaradi ugotovitve pridobitve lastninske pravice.
2. Predlagateljica je proti temu sklepu vložila pravočasno pritožbo, v kateri se sklicuje na vse pritožbene razloge in predlaga spremembo sklepa. Navaja, da je postala lastnica obeh parcel na originarni način pridobitve lastninske pravice, in sicer s priposestvovanjem, zato bi ji moralo zemljiškoknjižno pravo dopustiti neposredni vpis v zemljiško knjigo, brez upoštevanja kakršnihkoli prednikov, z upoštevanjem pravnomočne sodne odločbe. Originarna pridobitev lastninske pravice pomeni, da pri priposestvovanju ni pravnega prednika. Zaznamba spora je v konkretnem primeru opravljena zoper A. G., ki je z ničnostnim manevrom skušal izigrati predlagateljico. S sklenitvijo zavezovalnega posla in z izročitvijo nepremičnine v posest predlagateljice je pravni prednik S. G., njen mož A. G., izčrpal svojo lastninsko pravico, zaradi česar je ni mogel prenesti na S. G.. Člen 79 ZZK-1 omogoča zaznambo spora na podlagi tožbe, če tožnik zahteva ugotovitev njegove lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Ker ima predlagateljica sedaj tudi pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo kot podlago za vknjižbo njene lastninske pravice, je po njenem mnenju nesmiselno zavračati zaznambo spora. Sklep krši pritožničino pravico do lastnine, ki ji je priznana in ugotovljena s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, s čimer so prizadete njene ustavne pravice.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Zaznambo spora je mogoče vložiti samo takrat, kadar so zanjo izpolnjeni pogoji po določbi 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in zato, da se z njo doseže določen pravni učinek (80. člen ZZK-1). Med ostalim se dovoli zaznamba spora o pridobitvi pravice na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi priposestvovanja oziroma na drug izviren način. Predlagateljica je predlagala zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice na podlagi tožbe, ki jo je dne 7. 12. 2006 vložila zoper A. G., ki po zemljiškoknjižnih podatkih ob vložitvi predloga ni bil imetnik vknjižene lastninske pravice. Pogoji za zaznambo spora so v določbi 79. člena ZZK-1 jasno zapisani, med njimi je tudi pogoj, da je tožba vložena proti imetniku vknjižene lastninske pravic. V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti postopka (124. člen ZZK-1), zato je brez podlage pritožbeno sklicevanje na možnost dopustitve izjeme pri zaznambi spora, ker naj bi predlagateljica pridobila lastninsko pravico originarno. Enako neutemeljeno je sklicevanje na pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, kot podlago za zaznambo spora.
5. Ker je odločitev sodišča pravilna in zakonita, pri čemer niso bile kršene ustavne pravice predlagateljice, na katere se sklicuje v pritožbi, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in sklep potrdilo na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.