Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sklep Pdp 611/2018

ECLI:SI:VDSS:2019:PDP.611.2018 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

plačilo razlike plače vabilo na narok pravica do izjave bistvena kršitev določb postopka
Višje delovno in socialno sodišče
17. januar 2019
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnici je bila kršena pravica do izjave oziroma do sodelovanja v postopku, s tem, ko je sodišče prve stopnje spornega dne opravilo narok za glavno obravnavo v njeni odsotnosti, čeprav nanj ni bila pravilno oziroma sploh ni bila vabljena. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica od tožene stranke uveljavljala, da ji je dolžna na neto znesek 17.957,20 EUR iz naslova razlike v plačah od januarja 1999 do februarja 2002 plačati prispevke in davke (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti njene stroške postopka v višini 1.412,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku 15 - dnevnega izpolnitvenega roka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica in navaja, da ji je bila kršena pravica do udeležbe na naroku, saj vabila za narok, ki je bil opravljen v njeni nenavzočnosti dne 18. 4. 2018, ni prejela. Nadalje navaja, da je dne 9. 1. 2018 v zvezi s predhodnim vabilom na narok dne 12. 1. 2018 sodišče v elektronskem sporočilu prosila za preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov. Priložila je tudi odločbo ZZZS, ki potrjuje neprekinjeni bolniški stalež. Dne 11. 1. 2018 je prosila za potrditev prejema elektronske pošte in prejela pozitiven odgovor ter potrditev, da bo narok prestavljen. Dne 12. 1. 2018 je sodišču kljub temu ponovno poslala elektronsko sporočilo, v katerem je prosila za preložitev naroka. Potrjuje, da je dne 12. 1. 2018 s strani sodišča prejela obvestilo o preklicu naroka, ki ga v fotokopiji prilaga k pritožbi. Poleg tega prilaga še notarsko overjeno kopijo tega dopisa, iz katere je razvidno, da je bil narok za glavno obravnavo, ki je bil predviden za dne 12. 1. 2018, preklican, ni pa bil določen nov datum, in odločbo ZZZS, da je še vedno v bolniškem staležu. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. Iz zapisnika o glavni obravnavi (list. št. 87 - 88) izhaja, da je sodišče prve stopnje dne 18. 4. 2018, kljub odsotnosti tožnice in ob prisotnosti pooblaščenca tožene stranke, opravilo narok za glavno obravnavo, pri čemer je ugotovilo, da je vabilo za tožnico izkazano. Tožnica je s predloženo fotokopijo obvestila o preklicu poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo ter ponovnim vabilom stranki na poravnalni narok z dne 9. 1. 2018, ki ga je prejela 12. 1. 2018, kar potrjuje tudi vročilnica, ki se nahaja v spisu in notarskim potrdilom o overitvi tega prepisa z dne 30. 5. 2015, dokazala, da na narok dne 18. 4. 2018 ni bila pravilno vabljena. Iz navedenega obvestila namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje preklicalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, ki je bil določen za dne 12. 1. 2018, ni pa določilo drugega datuma, temveč je ostalo mesto v obvestilu, na katerem bi moral biti določen nov datum in ura naroka, prazno ("in preloži na ob uri").

6. Glede na navedeno so utemeljene pritožbene navedbe tožnice, da ji je bila kršena pravica do izjave oziroma do sodelovanja v postopku, s tem, ko je sodišče prve stopnje dne 18. 4. 2018 opravilo narok za glavno obravnavo v njeni odsotnosti, čeprav nanj ni bila pravilno oziroma sploh ni bila vabljena. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Ker je pritožba tožnice utemeljena, ji je pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (354. člen ZPP). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP glede na njeno naravo samo ne more odpraviti, saj bi tožnici tako odvzelo pravico do pritožbe. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva gornje ugotovitve pritožbenega sodišča in odpravi bistveno kršitev določb pravdnega postopka ter ponovno odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia