Up-56/95

6/10-1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A.A., na seji senata dne 6/10-1995

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba zoper odločbo Sodnega sveta št. 751-6/94 z dne 9/2-1995 v zvezi z odločbo Sodnega sveta št. 751-6/94 z dne 19/12-1994 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik izpodbija odločbo Sodnega sveta, s katero je bilo odločeno o njegovi razporeditvi na Okrožno sodišče v Novi Gorici, o uvrstitvi v plačilni razred ter o dodatku na vodstveno funkcijo. Pritožnik meni, da je z odločbo kršena njegova pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave. Pravico do enakosti pred zakonom naj bi bil Sodni svet kršil z napačno razlago določb Zakona o sodiščih in Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94). Sodni svet je pritožniku izdal novo odločbo o razporeditvi, čeprav je po mnenju pritožnika razporeditev za predsednike sodišč, drugače kot za sodnike, opravil že zakon, s tem pa naj bi bil Sodni svet enako obravnaval sodnike in predsednike sodišč kljub izrecno različni zakonski ureditvi. Načelo enakosti pred zakonom naj bi bilo kršeno tudi s tem, da naj bi Sodni svet na podlagi istih zakonskih določb plače predsednikov sodišč v obdobju pred 1/1- 1995 obravnaval drugače kot po tem obdobju, čeprav se dejanski stan ni v ničemer spremenil. Pritožnik meni, da bi to stanje lahko spremenilo le imenovanje novih predsednikov sodišč v skladu z določbami Zakona o sodiščih, ne pa potreba po izvedbi razporeditve sodnikov. Ker je z izpodbijano odločbo zmanjšana plača pritožnika, naj bi bila s tem kršena tudi določba 52. člena Zakona o sodniški službi, ki določa, v katerih primerih je dopustno zmanjšati v skladu z zakonom določeno sodniško plačo.

2.Pritožnik smiselno predlaga, da Ustavno sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Predlaga tudi, da Ustavno sodišče zadrži izvrševanje izpodbijane odločbe, ker meni, da z izvršitvijo lahko nastanejo nepopravljive škodljive posledice pri izvajanju pristojnosti predsednika sodišča in za stranke v sodnih postopkih, saj naj bi prenizka plača predsednika sodišča na ravni sodnika začetnika zmanjševala ugled in potrebno avtoriteto predsednika pri zaposlenih na sodišču, zaradi česar naj bi bilo oteženo izvrševanje zadev sodne uprave. Pritožnik tudi predlaga, da Ustavno sodišče izjemoma odloči pred izčrpanjem izrednega pravnega sredstva - upravnega spora, ki ga je pritožnik sprožil z vložitvijo tožbe 6/4-1995. Meni, da je zatrjevana kršitev človekovih pravic iz 14. člena Ustave očitna in bi zanj lahko nastale nepopravljive posledice. Slednje naj bi nastale zato, ker naj ne bi obstajala zakonska podlaga za prednostno obravnavanje vloženega izrednega pravnega sredstva pred Vrhovnim sodiščem, morebitna ugodna odločitev o pobudi za oceno ustavnosti, ki jo je pritožnik vložil glede zakonske ureditve, pa bi lahko pomenila razveljavitev zakona le za naprej, zaradi česar naj bi bil pritožnik določen čas prikrajšan v plači.

3.Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94; v nadaljnjem besedilu: ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po drugem odstavku tega člena je dopustno pred tem izjemoma odločiti o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice - vendar po dikciji te določbe le pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev. Ob dobesednem razumevanju te določbe bi to pomenilo, da odločanje o ustavni pritožbi pred izčrpanjem rednih pravnih sredstev v nobenem primeru ni možno - po logiki, da so redna pravna sredstva tista, ki se lahko uporabijo zoper še ne pravnomočne odločbe, pa bi bilo tožbo v upravnem sporu treba šteti za redno in ne za izredno pravno sredstvo (čeprav formalno gledano ni ne eno ne drugo, ampak pravno sredstvo, s katerim se sproži sodno varstvo zoper dokončne upravne odločbe) in torej poprejšnje odločanje o ustavni pritožbi pred odločitvijo v upravnem sporu tudi izjemoma ne bi bilo možno.

4.Ker pa določba v nadaljevanju dovoljuje izjemno poprejšnje odločanje o ustavni pritožbi pod pogojem očitnosti zatrjevane kršitve in pod pogojem, "če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice" - izvršljivost pa je praviloma vezana na pravnomočnost, se prav pri aktih, zoper katere še ni bil sprožen upravni spor, ki pa so kljub temu zaradi dokončnosti v upravnem postopku praviloma že izvršljivi, postavlja vprašanje, ali se določba drugega odstavka 51. člena ZUstS vendarle že lahko uporabi. S tega gledišča pa je namreč tožba v upravnem sporu spet bliže pojmu izrednega kot rednega pravnega sredstva.

5.Tudi če bi določbo drugega odstavka 51. člena ZUstS v primeru upravnega spora razlagali tako, da dopušča presojo posamičnega akta, s katerim naj bi bile kršene človekove pravice, izjemoma še pred sodnim varstvom prav zaradi izvršljivosti odločbe (in to vprašanje pušča Ustavno sodišče še odprto), pa je treba ugotoviti, da v tem primeru niso izpolnjeni vsebinski pogoji za izjemno poprejšnjo obravnavo. Oba pogoja iz drugega odstavka 51. člena ZUstS, to je očitnost kršitve človekove pravice in nepopravljive posledice za pritožnika, ki morata biti kumulativno podana, v tem primeru nista podana.

6.Iz navedb in utemeljitve ustavne pritožbe je sicer razvidno, da je pritožnik na podlagi odločbe, ki jo izpodbija, uvrščen v nižji plačilni razred, kakor je bil uvrščen po prejšnji odločitvi Sodnega sveta ter da je Sodni svet isto zakonsko določbo v sorazmerno kratkem času razlagal na dva načina. Na podlagi tega pa še ni mogoče trditi, da je podana očitna kršitev pritožnikove človekove pravice v tem smislu, da bi bila kršitev že na prvi pogled jasno vidna.

7.Prav tako ni podan drugi razlog iz drugega odstavka 51. člena ZUstS. Pritožnik ima pravico vložiti zoper odločitev sodišča v upravnem sporu, s katerim bi le-to zavrnilo njegovo tožbo, ustavno pritožbo. Ob morebitni ugoditvi takšni ustavni pritožbi bi bila sodba Vrhovnega sodišča razveljavljena in zadeva vrnjena v ponovno odločanje sodišču ali pa tudi neposredno odpravljena odločba Sodnega sveta in zadeva vrnjena v ponovno odločanje Sodnemu svetu. V postopku upravnega spora, glede na določbo 6. člena ZUstS pa tudi v postopku odločanja o ustavni pritožbi, se z odpravo izpodbijane odločbe odpravijo tudi vse pravne posledice. Ob reševanju takšne ustavne pritožbe bi glede na medsebojno povezanost Ustavno sodišče v enem postopku odločilo o ustavni pritožbi in o pobudi za oceno ustavnosti (če o njej do tedaj še ne bi bilo odločeno), seveda, če bi bili izpolnjeni pogoji za sprejem ustavne pritožbe.To pa pomeni, da bi bili v takem primeru poračunani tudi morebitno premalo izplačani mesečni prejemki plače, zato v tem pogledu ni mogoče trditi, da lahko nastanejo za pritožnika nepopravljive posledice. Enake pravne učinke bi imela tudi morebitna odločitev Vrhovnega sodišča, s katero bi bila že v upravnem sporu odpravljena izpodbijana odločba.

8.Predsednik sodišča ima z zakoni določene pristojnosti, ki jih je dolžan izvrševati, prav tako pa so se vsi drugi, ki jih njegove odločitve lahko zadevajo, dolžni ravnati v skladu z njegovim zakonitim ravnanjem. Višina plače, ki je določena predsedniku sodišča, na izvrševanje teh pristojnosti ne more imeti neposrednega vpliva in zato tudi ne more v času do odločitve pristojnega sodišča v upravnem sporu povzročiti za pritožnika nepopravljivih posledic.

9.Ker niso dani pogoji za odločitev o ustavni pritožbi na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUstS, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči. Ob odsotnosti procesnih predpostavk za obravnavo ustavne pritožbe Ustavno sodišče ni odločalo o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega akta, ker po 58. členu ZUstS lahko zadrži izvršitev izpodbijanega posamičnega akta le v primeru sprejetja ustavne pritožbe.

10.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in člana dr. Tone Jerovšek in mag. Matevž Krivic. Sklep je sprejel soglasno.

P r e d s e d n i k

dr. Lovro Šturm