Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Ip 3097/2010

ECLI:SI:VSLJ:2010:I.IP.3097.2010 Izvršilni oddelek

stroški stroški upnikovega predloga za odlog izvršbe potrebnost stroškov odlog izvršbe pravočasnost priglasitve stroškov nastanek taksne obveznosti
Višje sodišče v Ljubljani
13. september 2010
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Predlog za odlog izvršbe objektivno ne predstavlja ravnanja, ki bi bilo potrebno za izvršbo. Upnik pa ima pravico do povračila le tistih stroškov, ki so potrebni za prisilno izterjavo dolga, ne pa za predloge za morebitne zastoje v postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je predlog upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov zavrnilo s sklepom z dne 14.6.2010. Zoper navedeni sklep je upnica vložila pritožbo iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po 341. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da upničinemu predlogu za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov ugodi. Obrazlaga, da je upnica dne 20.5.2010 podala predlog za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov v višini 29,10 EUR, saj je po pozivu naslovnega sodišča morala plačati sodno takso za predlog za odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje je napačno predlog zavrnilo z utemeljitvijo, da odlog predstavlja začasen zastoj izvršilnega postopka, zaradi česar stroške odloga ni mogoče šteti kot potrebne za izvršbo. Možnost odloga predvideva že sam ZIZ in sicer v 74. členu, zaradi česar – predlog za odlog izvršbe ni mogoče šteti kot ravnanje, ki ni potrebno za izvršbo. Nasprotno, odlog izvršbe v številnih primerih predstavlja možnost za učinkovitejšo bolj humano in bolj ekonomično izvršbo. Obrazložitev je tudi v nasprotju z namenom izvršilnega postopka, saj je primarni namen izvršilnega postopka izterjava dolga in poplačilo upnika ob hkratni zagotovitvi nadaljnjega obstoja dolžnika.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča je materialnopravno pravilna, pritožbeni razlogi pa niso podani. Čeprav Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) dejansko omogoča odlog izvršbe v skladu s 74. členom na predlog upnika, pa je pravilna materialnopravna opredelitev sodišča prve stopnje, da predlog za odlog izvršbe objektivno ne predstavlja ravnanja, ki bi bilo potrebno za izvršbo. Namen izvršilnega postopka je, v kolikor se upnik odloči za prisilno izvršbo, da upnik čim hitreje pride do poplačila svoje terjatve, saj je v izvršilnem postopku uzakonjeno tudi načelo hitrosti postopka (11. člen ZIZ), če upnik sam ne predlaga odloga izvršbe. Gre za upniško naravnano izvršbo, socialni status dolžnika se ne varuje z institutom odloga izvršbe na predlog upnika, ampak le s splošnim načelom sorazmernosti, vsebovanim v 3. členu ZIZ ter s specialnimi določbami ZIZ o omejitvi izvršbe na določene predmete izvršbe oz. izvzetju nekaterih predmetov iz izvršbe. Zatrjevanje upnika, da dogovor o obročnem odplačevanju dolga daje možnost dolžniku, da svoje dolgove poravna na bolj human način, ki mu omogoča nadaljnjo preživetje, na drugačno odločitev ne more vplivati. Upnik lahko dogovor o obročnem odplačevanju dolga sklene z dolžnikom tudi v primeru, če se ne odloči za prisilno izterjavo dolga, v kolikor meni, da bo na takšen način lažje in ceneje prišel do poplačila. V primeru pa, če se odloči za prisilno izterjavo dolga, pa ima pravico do povračila le tistih stroškov, ki so potrebni za prisilno izterjavo dolga, ne pa za predloge za morebitne zastoje v postopku.

Ne glede na navedeno pa višje sodišče še dodaja, da mora stranka, če gre za odločbo brez obravnavanja, zahtevati povrnitev stroškov takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, torej že v samem predlogu (prim. 7. odstavek 38. člena ZIZ in 3. odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem višje sodišče še dodaja, da je taksna obveznost primarno nastala že ob vložitvi predloga za odlog izvršbe (prim. 1. točko 2. odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1), ne pa morda šele s prejemom plačilnega naloga. Sodišče namreč pošlje taksnemu zavezancu plačilni nalog le v primeru, če prejme po pošti predlog za odlog, za katerega taksa ni plačana (prim. 34. člena ZST-1) in plačilni nalog pomeni le prvo fazo postopka za izterjavo neplačane takse.

Ker niso podani ne pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia