Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče zgolj navajalo medicinsko dokumentacijo, enako tudi sodni izvedenec, vendar pa te dokumentacije naj ne bi vsebinsko obravnavalo. Sodni izvedenec se je opredelil do medicinske dokumentacije v spisu, ki jo je predložil tožnik. Opravil je tudi osebni pregled. Podrobno je povzel ugotovitve glede tožnikovega zdravstvenega stanja. V primeru tožnikovih težav pa po mnenju sodnega izvedenca ne gre za takšno poslabšanje zdravstvenega stanja, ki bi narekovalo razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti. Upoštevaje razbremenitve pri delu, je namreč tožnik še vedno zmožen opravljati drugo ustrezno delo.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja: ... z dne 11. 10. 2021 ter ista št. zadeve in dosjeja z dne 15. 6. 2021 in da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine.
2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V njej navaja, da sodišče omenja izvide specialistov, vendar pa jih pri odločitvi ni upoštevalo. Zahteva, da se zadeva vsebinsko presoja. Glede na zdravstveno stanje, ni zmožen za delo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v 2. odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Sodišče je dejansko stanje pravilno ugotovilo in tudi sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.
5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 11. 10. 2021, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 15. 6. 2021. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ tožene stranke zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
6. V zadevi je sporno, ali je pri tožniku prišlo do izgube delovne zmožnosti in s tem ali izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
7. Skladno z 41. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)2 pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije. Skladno s 1. alinejo 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 je prva kategorija invalidnosti podana, če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.
8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je pri tožniku od 4. 6. 2019 dalje podana III. kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni. Tožnik je zmožen opravljati lažja fizična dela, brez vsiljene hoje in stoje, brez dela kleče in čepe, brez dela na mrazu in vročini, ter le na zavarovani višini, s polnim delovnim časom. Z odločbama z dne 3. 7. 2018 in 8. 1. 2019 je bilo ugotovljeno, da je tožnik zavarovan za širši obseg pravic 9 let, 3 mesece in 8 dni, za ožji obseg pa 21 let, 2 meseca in 26 dni. To pomeni, da je pretežni del skupnega obveznega zavarovanja zavarovan za ožji obseg pravic. Skladno s 3. odstavkom 401. člena ZPIZ-2 zavarovanci, ki so pretežni del dobe zavarovani za ožji obseg pravic, nimajo pravic na podlagi ugotovljene II. ali III. kategorije invalidnosti, razen invalidske pokojnine.
9. Vprašanje, ali je pri tožniku prišlo do izgube delazmožnosti, torej ali je pri njemu podana I. kategorija invalidnosti, je sodišče razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja sodnega izvedenca specialista MDPŠ. Sodni izvedenec je po proučitvi medicinske dokumentacije in po osebnem pregledu tožnika podal mnenje, da pri tožniku ni prišlo do takih sprememb zdravstvenega stanja, da ne bi bil več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela. Pri tožniku je od 4. 6. 2019 in nadalje, zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti v nespremenjeni obliki. Svetovane so le dodatne razbremenitve pri delu. Po mnenju sodnega izvedenca je drugo delo "delo z živalmi in vsa ostala kmetijska dela" glede na opis delovnega mesta z dne 12. 4. 2021, ustrezno.
10. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče zgolj navajalo medicinsko dokumentacijo, enako tudi sodni izvedenec, vendar pa te dokumentacije naj ne bi vsebinsko obravnavalo. Sodni izvedenec se je opredelil do medicinske dokumentacije v spisu, ki jo je predložil tožnik. Opravil je tudi osebni pregled. Podrobno je povzel ugotovitve glede tožnikovega zdravstvenega stanja, pri katerem predvsem izstopajo težave zaradi sladkorne bolezni in povišanega krvnega tlaka, vendar pa tarčni organi niso prizadeti. Tožnik je bil obravnavan tudi pri nevrologu zaradi pareze okulomotoričnega živca desno in dvojnega vida, vendar je specialist nevrolog v mesecu novembru 2019 ugotavljal, da je pri tožniku nevrološki status praktično v mejah normale. Izzvenela je tudi diplopija. Ima pa težave z desnim kolenom in pa z levo ramo. V primeru navedenih težav pa po mnenju sodnega izvedenca ne gre za takšno poslabšanje zdravstvenega stanja, ki bi narekovalo razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti. Upoštevaje razbremenitve pri delu, je namreč tožnik še vedno zmožen opravljati drugo ustrezno delo. Sodišče je sodnega izvedenca tudi zaslišalo na naroku za glavno obravnavo, kjer je svoj izvid in mnenje še dodatno obrazložil. Tudi tožnik v pritožbi izrecno ne navaja, v čem bi bilo mnenje sodnega izvedenca pomanjkljivo.
11. Sodišče je skladno z 287. členom ZPP zavrnilo izvedbo drugih dokazov, saj je presodilo, da je bilo dejansko stanje z izvedbo dokaza s sodnim izvedencem specialistom MDPŠ, ustrezno razčiščeno. Pritožbeno sodišče s tako odločitvijo sodišča prve stopnje soglaša. Izvedensko mnenje je namreč tudi po stališču pritožbenega sodišča temeljito in prepričljivo strokovno obrazloženo.
12. Glede tožnikovih zdravstvenih težav pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bilo predmet presoje tožnikovo zdravstveno stanje, kakršno je obstajalo v času izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke. Morebitne kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju so lahko predmet novega postopka, ki ga lahko začne tožnik pri toženi stranki. S tem v zvezi že sodni izvedenec sam pojasnjuje, da je po opravljenih planiranih operativnih posegih in pa po končani rehabilitaciji, potrebna ponovna predstavitev na invalidski komisiji.
13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.