Jedro

Pojma posredne posesti ni mogoče razlagati tako široko, da bi imel nekdo lako posest preko svojih mačkov. V tem primeru gre lahko kvečjemu za neposredno posest, za kar pa morajo biti izpolnjeni drugačni pogoji.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevek na 1.) ugotovitev, da so tožene stranke motile tožečo stranko v njeni zadnji mirni posesti hiše v kraju K., ulica S. 2; 2.) na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja; 3.) na prepoved takih in podobnih motilnih dejanj v bodoče ter 4.) na povrnitev njenih pravdnih stroškov. Sodišče je obenem tožeči stranki naložilo, naj prvo in drugotoženi stranki povrne njune pravdne stroške v višini 138.754,00 SIT, v 8. dneh pod izvršbo.

Zoper sklep se po svoji pooblaščenki pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge in sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, podrejeno pa naj sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Pritožnica navaja, da je prvostopna ugotovitev, češ da pred motilnim dejanjem tožnica ni imela dejanske oblasti nad spornimi prostori, zmotna. Tožnica ima namreč ključe ter ima, kadar hoče, vedno možnost stvar uporabljati, jo uživati in z njo razpolagati. Dalje navaja, da je sporno nepremičnino ne le uporabljala, temveč je zanjo tudi skrbela. Pritožnica nadalje izpodbija verodostojnost izpovedb drugo in tretje tožene stranke.

Nadalje še zatrjuje, da je posest izvajala preko svojih mačkov, nakar zaključuje, da je sporne prostore imela v posesti, pri čemer pa sam obseg posesti ni bistven.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče nima pomislekov v odločitev prvega sodišča. Odločilno dejstvo v obravnavani zadevi, katerega pravilnost napada tudi pritožba, je, ali je imela tožnica nad spornimi prostori dejansko oblast ali ne. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem najprej poudarja, da je Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR pojem posesti in varstva le-te glede na poprejšnjo ureditev resda močno razširil. Tako zakon pozna tudi pojem posredne posesti, torej izvajanje dejanske oblasti nad stvarjo preko nekoga drugega, kateremu je iz naslova užitka, stanovanjske pogodbe, zakupa, shranjevanja, pogodbe ali iz kakšnega drugega pravnega posla, dal stvar v neposredno posest (70/2 čl. ZTLR). Kljub temu pa navedene določbe ni mogoče razlagati tako široko, da bi bil lahko ta drug, ki ima stvar v dejanski oblasti za posrednega posestnika, tudi žival. Pojem posesti je namreč že tako dovolj širok in zato takšna ekstenzivna razlaga ne bi bila na mestu. Poleg tega tudi iz same dikcije navedene določbe izhaja, da morata imeti posredni in neposredni posestnik sklenjen nek pravni posel. Subjekti, ki lahko stopajo v takšna razmerja pa so lahko le ljudje. Sicer nesporno dejstvo, da je v času poletnega dopusta drugotoženka skrbela za tožničine mačke in jih je iz kakršnegakoli že razloga namestila v sporne prostore, tako ne more pomeniti, da je imela tožnica na ta način posredno oblast nad stvarjo. Iz dejanskega stanja, ki ga je prvo sodišče popolno in pravilno ugotovilo, izhaja, da tožnica živi drugje ter le občasno pride na obisk k svoji materi. Sodišče sicer ne dvomi, da je ob takšnih prilikah tožnica vstopila tudi v sporne prostore, vendar pa tovrstna dejanja nikakor ni mogoče šteti za izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo. Iz tega razloga pritožbeno sodišče v celoti sprejema tako razloge kot odločitev prvega sodišča. Glede na takšno dejansko stanje, to je, da tožnica ni bila motena v zadnji mirni posesti spornih prostorov, je prvo sodišče odločilo pravilno, ko je zahtevek zavrnilo. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je izpodbijani sklep potrdilo.