Jedro

V kolikor je prvostopno sodišče menilo, da gre za očitno neutemeljen predlog, kot bi to bilo razbrati tudi iz izreka izpodbijanega sklepa, potem ni bilo podlage za ocenjevanje okoliščin načina storitve in obsojenčevega odnosa do oškodovancev in nastale škode, prav tako pa tudi ne za sprejemanje zaključkov v smeri ali bi bil z alternativnim načinom izvršitve zaporne kazni pri obsojencu dosežen namen kaznovanja.

Izrek

Pritožbi zagovornice obsojenega S. T. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog zagovornice obsojenega S. T. z dne 13. 1. 2017 za alternativno prestajanje zaporne kazni. V skladu s četrtim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bilo odločeno, da se obsojenec oprosti plačila sodne takse.

2. Zoper tak sklep se je pritožila obsojenčeva zagovornica zaradi zmotne uporabe materialnega prava, kršitve pravil postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in obsojenčevi prošnji za nadomestitev prestajanja zaporne kazni z delom v splošno korist oziroma z zaporom ob koncu tedna ugodi ali pa vrne zadevo prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožnica v pritožbi izpostavlja, da razlogov za zavrženje predmetnega predloga po tretjem odstavku 129.a člena ZKP ni bilo. Predlog je bil namreč podan pravočasno, bil je dovoljen, razlogi, ki so bili v njem navedeni pa tudi niso bili očitno neutemeljeni, zaradi česar bi naslovno sodišče dejstva in dokaze moralo raziskati in na podlagi tega odločiti v predmetnem postopku. Prav tako pritožnica graja tudi zaključke prvostopnega sodišča, ko je le to navedlo, da pritožnik ni predložil nobenih dokazov in navedel razlogov, ki jih ne bi navajal že v postopku za preklic pogojne obsodbe. Pritožnica nadalje navaja tudi, da je prvostopno sodišče s tem, ko je predlog obsojenca zavrglo, kršilo tako materialna kot procesna pravila, saj razlogov za izrek predlagane alternativne kazni vsebinsko sploh ni obravnavalo. Z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa ni zadostilo procesnim standardom, opustilo je dolžnost poglobljene, analitične in celovite ocene preverjanja okoliščin, povezanih z osebnostjo storilca, kot tudi z njegovim dejanjem. Po oceni pritožnice je odločitev prvostopnega sodišča napačna, pogoji za alternativno izvršitev kazni zapora so v obravnavani zadevi izpolnjeni, česar pa sodišče v bistvu sploh ni presojalo in ocenjevalo.

4. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da je pritožba utemeljena.

5. Kot v izpodbijanem sklepu navaja prvostopno sodišče, v pritožbi pa to povzema tudi pritožnik, se po določbi tretjega odstavka 129.a člena ZKP predlog zavrže le, če je prepozen, nedovoljen, ali če so v predlogu navedeni razlogi očitno neutemeljeni. Kot je to ugotovilo prvostopno sodišče je bil predlog podan pravočasno, bil pa je tudi dovoljen. Razlogi, ki so bili v njem navedeni, pa so bili po oceni prvostopnega sodišča očitno neutemeljeni. Po oceni prvostopnega sodišča gre namreč zgolj za razloge, s katerimi je obsojenec skušal neuspešno prepričati že v postopku za preklic pogojne obsodbe. V predlogu tako po oceni prvostopnega sodišča ni navedenih nobenih novih razlogov, predloženi dokazi pa so v tujem jeziku, kar kaže na odnos do sodišča. V nadaljevanju svoje odločbe pa je prvostopno sodišče kljub temu, da je v izreku izpodbijanega sklepa navedlo, da je predlog zavrglo kot očitno neutemeljen navedlo okoliščine, zaradi katerih meni, da predlogu obsojenca za alternativno prestajanje zaporne kazni, ni mogoče ugoditi. Prvostopno sodišče pri tem izpostavlja način storitve obsojenčevega kaznivega dejanja, okoliščine, da obsojenec oškodovancem še ni poravnal škode, kar po oceni prvostopnega sodišča kaže, da bo le z zaporno kaznijo dosežen namen kaznovanja pri obsojencu.

6. Iz navedenega izhaja, da se je prvostopno sodišče torej vendarle spustilo tudi v vsebinsko ocenjevanje okoliščin ali so pri obsojencu podani pogoji za alternativni način prestajanja zaporne kazni. Tako glede na obrazložitev izpodbijanega sklepa ni jasno, kaj konkretno so torej okoliščine, zaradi katerih je prvostopno sodišče sprejelo odločitev, da predlogu obsojenca ne ugodi. Razlogi izpodbijanega sklepa v tem delu so torej povsem nejasni in sami s seboj v nasprotju.

7. V kolikor je prvostopno sodišče menilo, da gre za očitno neutemeljen predlog, kot bi to bilo razbrati tudi iz izreka izpodbijanega sklepa, potem ni bilo podlage za ocenjevanje okoliščin načina storitve in obsojenčevega odnosa do oškodovancev in nastale škode, prav tako pa tudi ne za sprejemanje zaključkov v smeri ali bi bil z alternativnim načinom izvršitve zaporne kazni pri obsojencu dosežen namen kaznovanja. Navedeno so namreč okoliščine, o katerih sodišče razsoja, ko vsebinsko obravnava predlog. V obravnavani zadevi pa je bil predlog zavržen. Zato so razlogi izpodbijanega sklepa ne le nerazumljivi, temveč tudi sami s seboj v nasprotju. Zato je potrebno soglašati s pritožbenimi trditvami obsojenčeve zagovornice, da je prvostopno sodišče kršilo tako materialna kot procesna pravila, s čemer je imela pritožnica očitno v mislih kršitve kazenskega zakona in bistvene kršitve določb ZKP. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je namreč kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker so razlogi izpodbijanega sklepa sami s seboj v nasprotju in nejasni, vsekakor podana.

8. Ker navedena kršitev vselej pomeni razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje, je bilo odločeno, kot izhaja iz izreka tega sklepa.