Jedro

Ni mogoče preveriti, ali je tožnica pred izdajo izpodbijane odločbe imela možnost izjaviti se o vseh relevantnih dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 967/2017 z dne 28. 9. 2020 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka pod 1.točko izreka odločila, da se razreši odvetnica A.A.-sedaj tožnica, ..., Ljubljana, ki je bila z odločbo št. Bpp 967/2017 z dne 31. 3. 2017 upravičenki določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči in da se namesto odvetnice, navedene v 1. točki izreka, za izvajanje odobrene brezplačne pravne pomoči upravičenki določi Odvetniška pisarna B. d.o.o. iz Celja.

2. V obrazložitvi navaja, da je bila upravičenki z odločbo Bpp 967/2017 z dne 31. 3. 2017 dodeljena redna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v nepravdnem postopku zaradi določitve najemnika stanovanja na naslovu ... v Ljubljani in ji je bila za izvajanje brezplačne pravne pomoči dodeljena odvetnica A.A. Nepravdni postopek poteka pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. N 349/2017. Prosilka je 2. 7. 2020 podala predlog za razrešitev dodeljene odvetnice v tem in še v dveh drugih postopkih, za katera ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč. Kot razlog za razrešitev odvetnice je prosilka navedla, da odvetnica ne deluje v njeno korist. Sodna pisanja ji posreduje le en dan pred iztekom roka za odgovor ali pa ji sodna pisanja oziroma odgovore nasprotne stranke sploh ne posreduje oziroma se nanje ne odzove. Prav tako jo odvetnica le dan pred iztekom roka pozove na predložitev dokazil, ki so potrebna za dokazovanje v postopku. Poleg tega ne dviguje sodnih pisanj s strani sodišča oziroma čaka do zadnjega dne. Prosilka je tudi navedla, da je pristojno sodišče v eni izmed zadev zaradi neodzivnosti odvetnice vzpostavilo kontakt s prosilko kar preko elektronske pošte, o čemer je k prošnji za razrešitev odvetnice posredovala tudi dopis Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 10. 4. 2020, iz katerega je razvidno, da jo je sodišče poskušalo preko elektronske pošte in kasneje preko telefona pozvati, da naj vlogo, ki ji jo je posredovala preko elektronske pošte brez kvalificiranega digitalnega potrdila, posreduje po pošti, ker sicer takšne vloge ne more šteti za vloženo in jo hkrati pozvalo, da posreduje odgovor na začasno odredbo tožene stranke (B.B.) ter oba predloga za izdajo začasne odredbe, ker se odvetnica na poziv sodišča ni odzvala, ne po elektronski pošti in ne po telefonu. Odvetnica je torej po besedah prosilke zelo neodzivna in nezainteresirana za predmetni postopek. Tožena stranka je odvetnico z dopisom z dne 27. 8. 2020 pozvala na izjasnitev navedb v prosilkinem predlogu, vendar odgovora ni prejela, zato ji je ponovno, dne 16. 6. 2020 posredovala tudi poziv po elektronski pošti, vendar se na ponovni poziv prav tako ni odzvala. Zato ugotavlja, da so na strani odvetnice podani razlogi, zaradi katerih ne opravlja v redu svojih dolžnosti, saj je tudi po mnenju tožene stranke neodzivna na sodna in druga pisanja in zato jo je tožena stranka na podlagi določb 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) razrešila ter prosilki postavila drugega odvetnika.

3. Tožnica zoper odločbo tožene stranke vlaga obširno tožbo. Navaja, da se je z izpodbijano odločbo prvič seznanila po prejemu poziva Odvetniške zbornice Slovenije na izjasnitev v zadevi brezplačne pravne pomoči opr. št. Bpp 967/17, ki mu je bila priložena izpodbijana odločba. Glede na datum seznanitve z odločbo je tožba vložena pravočasno. Sporne odločbe Bpp ni prejela, saj je služba za bpp pošiljko nepravilno vročala. Naslov tožnice je namreč že od maja 2019 na naslovu ..., Ljubljana in tožnica domneva, da ji je bila pošiljka morebiti puščena na naslovu ..., Ljubljana, kot izhaja iz izpodbijane odločbe ali pa se je celo vrnila sodišču. Ker so bila vsa pisanja v zadevi vročena na napačen naslov, jih tožnica ni prejela in se posledično do navedb upravičenke ni mogla izjasniti. Tožnica navaja, da mora AJPES sodišče nemudoma obvestiti o spremembi naslova, zaradi česar je bilo sodišče seznanjeno s spremembo naslova tožnice že od maja 2019 dalje Razen tega je tožnica o spremembi naslova obvestila sodišče tudi v pravdnem spisu opr. št. IV P 921/16, to je v zadevi, na katero se izpodbijana odločba sklicuje in za katero je bila upravičenki tudi dodeljena brezplačna pravna pomoč Bpp 2067/16. Tako sta bila sodišče in upravičenka seznanjena s spremembo naslova tožnice. Nepravdno sodišče je zavzelo stališče, da bo o dodelitvi stanovanja odločeno po tem, ko bo družinsko sodišče v zadevi IV P 921/16 pravnomočno odločilo, komu od zakoncev bodo v postopku razveze, dodelitve otrok, stikov in preživljanja, dodeljeni otroci. Zato je nepravdno sodišče večkrat pozvalo družinsko sodišče, da v zadevi odloči in pospeši zadevo in je bila sodba izdana dne 3. 3. 2020. Upravičenka pa je to, da je družinska pravdna zadeva IV P 921/16 z izdajo sodbe z dne 3. 3. 2020 zaključena in to v celoti v njeno korist in s tem odločba o dodelitvi prvotne brezplačne pravne pomoči v citirani družinski zadevi že izvršena, prikrila. Očitki, da je bila odvetnica neodzivna, so zato v celoti neutemeljeni, saj je postopek trajal od marca 2016 in bil zaključen z izdajo sodbe 3. 3. 2020. Posledično za razrešitev odvetnice ni razlogov in hkrati tudi ni razlogov, da se upravičenki z novo odločbo imenuje nov odvetnik v isti stvari. Glede tožničinih obveznosti v zadevi sporne odločbe Bpp 967/17 pa tožnica navaja, da je bila upravičenki postavljena v zadevi določitve najemnika stanovanja in je vložila predlog za dodelitev stanovanja in predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišče je štelo, da izdaja začasne odredbe ni utemeljena in je predlog zavrnilo. Zoper zavrnilni sklep je bila vložena pritožba, ki pa se je štela za umaknjeno, ker upravičenka ni plačala sodne takse. Ker je bila sodba izdana 3. 3. 2020, se gre čuditi, zakaj je upravičenka šele julija 2020 zahtevala razrešitev odvetnice, ko bi vse lahko bilo povezano z njeno obveznostjo do povračila stroškov, katere je dolžna sama pokriti. Tožnica kot odvetnica je torej naloge iz odločbe Bpp 2076/16 z dne 20. 9. 2016 izvršila, služba za Bpp pa ni opravila svoje naloge in ni preverila, v kateri fazi je zadeva in če še obstajajo razlogi za Bpp v korist prosilke. S tem je služba za Bpp kršila načela ZUP in je hkrati odločba nična, ker je izdana na podlagi neresničnih navedb stranke. Glede komunikacije pa tožnica še navaja, da je bila upravičenki ves čas na voljo in da bo korespondenco posredovala sodišču po potrebi oziroma po pozivu sodišča. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani odpravi oziroma jo izreče za nično in predlog upravičenke C.C., sedaj D., v celoti zavrne kot neutemeljen oz. podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko posebnega odgovora na tožbo ni podala.

5. Upravičenka-sedaj stranka z interesom v pripravljalni vlogi izpostavlja, da tožnici ni želela škodovati, temveč je želela, da bi se dogovorili za sporazumno rešitev, a je bila tožnica neodzivna. Želela je le poskrbeti za svoje pravice v postopku. Sodba na družinskem sodišču je res bila izdana dne 3.3.2020, vendar še ni pravnomočna in je bilo po sodbi v istem postopku opravljeno še veliko pravnih dejanj.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje odločitev tožene stranke, da se razreši odvetnica A.A. - sedaj tožnica, ki je bila z odločbo Bpp 967/2017 z dne 31. 3. 2017 upravičenki določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči in da se namesto razrešene odvetnice upravičenki določi odvetniška pisarna B. iz Celja. Tožnica je bila z odločbo Bpp 967/2017 upravičenki dodeljena za redno brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v nepravdnem postopku N 349/17, zaradi določitve najemnika stanovanja, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.

8. Iz podatkov v spisu je tudi razvidno, da je bila tožnica dodeljena upravičenki-sedaj stranki z interesom za izvajanje brezplačne pravne pomoči še v dveh drugih zadevah ( z odločbama Bpp 731/2016 in Bpp 2067/2016). Upravičenka je podala zahtevo za razrešitev tožnice v vseh treh zadevah, za katere ji je bila z odločbami BPP dodeljena brezplačna pravna pomoč. Svojo zahtevo je utemeljila s tem, da tožnica ne deluje v njeno korist, kar je tudi podrobneje obrazložila.

9. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na določbo devetega odstavka 30. ZBPP. Deveti odstavek 30. člena ZBPP določa, da sme pristojni organ za brezplačno pravno pomoč na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega odvetnika in o razrešitvi obvesti Odvetniško zbornico Slovenije.

10. Tožena stranka je svojo odločitev o razrešitvi tožnice utemeljila z navedbami upravičenke o tem, da tožnica ne dela v njeno korist, o čemer je upravičenka predložila tudi dopis Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 921/2016 z dne 10. 4. 2020, da je tožnica neodzivna na pozive sodišča. Tožnica v tožbi navaja drugače in zatrjuje, da ji je bila pred izdajo izpodbijane odločbe kršena pravica do izjave, ker so ji bila vsa pisanja vročana na napačen naslov in jih ni prejela. Njen pravi naslov je že od maja 2019 na ... v Ljubljani in ne na ... v Ljubljani; o spremembi naslova pa sta bila seznanjena tako sodišče v zadevi IV P 921/2016, kot tudi upravičenka. Neupravičeni so očitki upravičenke na delo tožnice v zadevi določitve najemnika stanovanja, to je v zadevi, za katero je bila tožnica upravičenki dodeljena za izvajanje brezplačne pravne pomoči z odločbo Bpp 967/2017 z dne 31. 3. 2017, saj je nepravdno sodišče zavzelo stališče, da bo o dodelitvi stanovanja odločeno potem, ko bo družinsko sodišče najprej odločilo v zadevi IV P 921/2016 o tem, komu od zakoncev bodo v postopku razveze, dodelitve otrok , stikov in preživljanja dodeljeni otroci. V tej (družinski) zadevi je sodišče že odločilo in s sodbo z dne 3. 3. 2020 tožbenim zahtevkom upravičenke v celoti ugodilo. Zato so očitki upravičenke na delo tožnice tudi v tej zadevi povsem neutemeljeni.

11. Sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da v upravnem spisu ni poziva tožnici z dne 27. 8. 2020, niti ne ponovnega poziva tožnici po elektronski pošti z dne 16. 9. 2020, kot to navaja tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Glede na navedeno ni mogoče preveriti, ali sta bila navedena poziva tožnici poslana. V spisu tudi ni povratnice o vročitvi poziva tožnici z dne 27. 8. 2020, zaradi česar ni mogoče preveriti, ali je bil poziv tožnici vročen pravilno oziroma ali ji je bil vročen na pravilen naslov. Posledično tudi ni mogoče preveriti, ali je tožnica pred izdajo izpodbijane odločbe imela možnost izjaviti se o vseh relevantnih dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, to je o razlogih za njeno razrešitev, predlagano s strani upravičenke, zaradi očitanega nekakovostnega dela tožnice oziroma neodzivnosti tožnice. Ker torej seznanjenost tožnice kot izvajalke brezplačne pravne pomoči z zahtevo po njeni razrešitvi s strani upravičenke in možnostjo njene izjave v zvezi z navedbami upravičenke iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa ne izhaja, gre, glede na to, da je izpodbijana odločba upravna odločba, za bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, na katero je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.

12. Po povedanem je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V ponovnem postopku mora tožena stranka navedene pomanjkljivosti ustrezno odpraviti. Sodišče je v zadevi odločilo na seji senata, brez oprave glavne obravnave (1. alinea 2. odstavka 59. člena ZUS-1).

13. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je odločilo tudi, da mora tožena stranka tožnici povrniti stroške tega postopka, v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji senata in je tožnica v postopku imela pooblaščenca, ki je odvetnik in zavezanec za DDV, zato se tožnici priznajo stroški v višini 285,00 EUR, povečani za 22% DDV (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).