Jedro

Ugotovljene okoliščine kažejo, da je ukrep, ki je bil izrečen v februarju leta 2017, dosegel namen (prvi odstavek 19. člena ZPND). Po tem datumu o kakršnemkoli nasilju niti pritožnica ne izpoveduje, predlog, ki temelji na občutku strahu in ogroženosti, pa ni utemeljen. Glede na ugotovljeno dejansko stanje ukrep prepovedi približevanja tudi ne bi bil sorazmeren, ker bi nasprotnemu udeležencu preprečeval izvajanje stikov s svojimi otroci v hiši, kjer živi pritožnica in v kateri po potrebi varuje najmlajšega od otrok. Nasprotni udeleženec namreč živi v nedokončanem vikendu, kjer pogoji za bivanje otrok niso primerni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta zunajzakonska partnerja. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog predlagateljice na prepoved približevanja.

2. Odločitev sodišča izpodbija predlagateljica, ki v pritožbi navaja, da je bila vrsto let deležna različnih oblik nasilja s strani nasprotnega udeleženca (psihično, fizično, grožnje), kar nasprotni udeleženec nikoli ni prerekal. Zadnji življenjsko ogrožujoč dogodek se je zgodil 19. 2. 2017, ko je nasprotni udeleženec predlagateljici in otrokom grozil z mačeto in se nato alkoholiziran odpeljal k R. Zaradi tega je policija nasprotnemu udeležencu izrekla ukrep prepovedi približevanja, ki ga je nato sodišče podaljšalo. V zvezi s tem dogodkom poteka tudi kazenski postopek. Nasprotni udeleženec je že v preteklosti užival alkohol in ga še vedno. Zdravljenje odklanja. Jezen je zaradi prepovedi približevanja in zaradi postopka v zvezi z dodelitvijo otrok. Pogosto je pod vplivom alkohola in nepredvidljiv, zato se ga predlagateljica zelo boji. Tudi če ekscesov po izrečeni prepovedi približevanja ni bilo več, še ne pomeni, da pritožnice ni strah.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Presoja prvostopnega sodišča, da predlagateljica ni izkazala nevarnosti, ki ji grozi s strani nasprotnega udeleženca, kateri nikoli ni kršil ukrepa, ki mu je bil izrečen v februarju leta 2017 in je tudi po dogodku v februarju 2017 nikoli ni ogrožal, je prepričljiva in pravilna. Zadnji ogrožujoč dogodek, ki ga opisuje predlagateljica se je zgodil 19. 2. 2017 in od takrat dalje ni izkazano nobeno agresivno ravnanje. Še več, s predlagateljico sta se po tem dogodku skupaj odpeljala z avtom po meso k prijatelju nasprotnega udeleženca, zraven je bil tudi najmlajši od treh otrok, katerega nasprotni udeleženec občasno varuje na domu predlagateljice. Skupaj so obirali tudi grozdje v vinogradu. Oba sta izpovedala, da sta v medsebojni komunikaciji spoštljiva in se ne žalita.

5. Ugotovljene okoliščine kažejo, da je ukrep, ki je bil izrečen v februarju leta 2017, dosegel namen (prvi odstavek 19. člena ZPND). Po tem datumu o kakršnemkoli nasilju niti pritožnica ne izpoveduje, predlog, ki temelji na občutku strahu in ogroženosti, pa ni utemeljen. Glede na ugotovljeno dejansko stanje ukrep prepovedi približevanja tudi ne bi bil sorazmeren, ker bi nasprotnemu udeležencu preprečeval izvajanje stikov s svojimi otroci v hiši, kjer živi pritožnica in v kateri po potrebi varuje najmlajšega od otrok. Nasprotni udeleženec namreč živi v nedokončanem vikendu, kjer pogoji za bivanje otrok niso primerni.

6. Glede na navedeno je potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).

7. Pritožnica, ki je v pritožbenem postopku propadla nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).