Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
11. 7. 2005
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., ki jo zastopa B. B. B. B., na seji senata dne 21. junija 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 233/2002 z dne 6. 4. 2004 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1253/2001 z dne 22. 5. 2003 in s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. II Pd 519/97 z dne 4. 4. 2001 se ne sprejme.
1.Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo pritožnice (tožene stranke v delovnem sporu) zoper sodbo Višjega sodišča. S to je bila zavrnjena njena pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to ugodilo zahtevku delavke za razveljavitev odločb o določitvi količnika za določitev osnovne plače in posledično odločilo, da jo je dolžna pritožnica razporediti v višji plačilni razred ter ji izplačati nastale razlike v plači. Strinjalo se je s stališčem nižjih sodišč, da bi morala pritožnica pri določitvi tožničinega količnika upoštevati osnovne plačilne razrede za tipična delovna mesta, kot jih določa Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94 in nasl. – ZRPJZ).
2.Zoper sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbama nižjih sodišč vlaga pritožnica ustavno pritožbo. Uveljavlja kršitev načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Sodiščem očita, da so pri odločanju o določitvi količnika delovnega mesta tožnice upoštevala status, sicer pa se upošteva stopnja izobrazbe in dejansko delovno mesto oziroma dolžnost. To naj bi povzročilo neenako obravnavo delavcev v vojski in na splošno v državnih organih.
3.Kršitev načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave utemeljuje pritožnica z navedbami o nedopustnem razlikovanju med delavci v vojski oziroma v državnih organih, do katerega naj bi prišlo zaradi izpodbijanih sodb. S temi navedbami pritožnica ne uveljavlja kršitve njenih ustavnih pravic, temveč kršitve ustavnih pravic domnevno prizadetih delavcev. Ker sama ni tista, ki naj bi bila neenako obravnavana na podlagi izpodbijanega akta, pritožnica z očitkom o kršitvi drugega odstavka 14. člena Ustave ne more uspeti. Glede na to se Ustavnemu sodišču v tej zadevi ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, ali je pritožnica sploh upravičena vložiti ustavno pritožbo zaradi kršitve te ustavne pravice.
4.Glede na navedeno je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
Milojka Modrijan