Jedro

Dolžnik v ugovoru navaja razloge, ki se tičejo poslovnega razmerja, iz katerega izvira terjatev. Tovrstne ugovore bi moral uveljavljati oz. jih je že uveljavljal v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov, v izvršilnem postopku pa z njimi ne more (več) uspeti, temveč bi lahko uveljavljal le razloge, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Dolžnik mora upniku povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 24.420,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje tega sklepa do plačila, v osmih dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, sodbe Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. II Pg 473/98 z dne 25.2.1999, zaradi izterjave 980.007,00 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da se tožeča stranka ni držala podpisane pogodbe in z lastne strani postavljenih pogojev v ponudbi. Upnik je na ugovor odgovoril, da je dolžnik iste ugovorne razloge neuspešno uveljavljal že v pravdi, v kateri je bil izdan izvršilni naslov, v izvršbi pa takih ugovorov ne more več uveljavljati. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 3. odst. 58. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper skle o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navest in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst 55. čl. ZIZ. Obravnavani izvršilni postopek se vodi na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočne sodbe (1. točka 2. odst. 17. čl. ZIZ), na katero je izvršilno sodišče vezano, vse dokler pravnomočni izvršilni naslov ni z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen. Česa takega dolžnik niti ne zatrjuje, temveč navaja razloge, ki se tičejo poslovnega razmerja, iz katerega izvira terjatev. Tovrstne ugovore bi moral uveljavljati oz. jih je že uveljavljal v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov, v izvršilnem postopku pa, kot utemeljeno opozarja upnik, z njimi ne more (več) uspeti, temveč bi lahko uveljavljal le razloge, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ. Takšnih razlogov dolžnik po ugotovitvah sodišča druge stopnje ne navaja, zato je njegov ugovor neutemeljen v smislu določil 2. odst. 53. čl. ZIZ. Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi. Ker je bil odgovor na ugovor zaradi posledic upnikovega molka iz 1. odst. 58. čl. ZIZ potreben, je sodišče druge stopnje upniku na podlagi 1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ priznalo stroške odgovora, ki obsegajo stroške sestave odgovora (200 odvetniških točk x 90,00 SIT = 18.000,00 SIT), davek na dodano vrednost za odvetniško storitev (18.000,00 SIT x 19% = 3.420,00 SIT) in sodno takso za odgovor (200 taksnih točk x 15,00 SIT = 3.000,00 SIT), skupaj 24.420,00 SIT, in so odmerjeni v skladu z Zakonom o sodnih taksah ter veljavno taksno in odvetniško tarifo.