Jedro

Namen preiskave je, da se zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali postopek ustavi. Zato je ugotavljanje in preverjanje okoliščin, ki jih je v zvezi z očitanima kaznivima dejanjema v svojem zagovoru navedel obdolženec, stvar nadaljnjega preiskovalnega postopka in ne razlogov sklepa o preiskavi glede obstoja utemeljenega suma, pri čemer so v sklepu navedene konkretne okoliščine, na podlagi katerih je sprejet zaključek o obstoju utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitani kaznivi dejanji.

Izrek

Zahteva zagovornika obd. I.Z. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S sklepom preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 25.3.1998 je bilo odločeno, da se opravi preiskava zoper obd. I.Z. zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic po 2. in 1. odstavku 244. člena KZ in sklenitve škodljive pogodbe po 2. in 1. odstavku 130. člena KZ-77 in zoper obd. R.T. zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 2. in 1. odstavku 244. člena KZ. S sklepom z dne 13.7.1998 je senat Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrnil pritožbo zagovornika obd. I.Z. kot neutemeljeno.

Zagovornik obd. I.Z., odvetnik E.Z. iz L., je dne 28.9.1998 zoper navedeni pravnomočni sklep vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitev določb kazenskega postopka. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklep senata Okrožnega sodišča spremeni tako, da zahtevo skupine državnih tožilcev za posebne zadeve za preiskavo zoper obd. I.Z. zavrne, podredno da razveljavi sklep senata Okrožnega sodišča v Ljubljani in zadevo vrne senatu v novo odločanje o pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika o uvedbi preiskave.

Vrhovni državni tožilec M.V. v odgovoru, podanem v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), navaja, da je zagovornik obd. I.Z. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper formalno pravnomočno sodno odločbo, čeprav je to izredno pravno sredstvo mogoče vložiti le zoper tudi materialne pravnomočne sodbe. Tako zahteva za varstvo zakonitosti ni upravičena in tudi ni utemeljena, saj kljub zatrjevanju procesnih kršitev navaja ugovore v zvezi z dejanskimi okoliščinami, ki jih je upoštevalo sodišče, kar pa ni zakoniti razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po navedbah vložnika zahteve za varstvo zakonitosti je senat Okrožnega sodišča v Ljubljani bistveno kršil določbe kazenskega postopka, ker so razlogi, navedeni v njegovem sklepu, v nasprotju z dejstvi. V razlogih sklepa je v zvezi s kaznivim dejanjem po 2. in 1. odstavku 244. člena KZ povzet obdolženčev zagovor, da so bili v podjetju R. leta 1991 nakazani zneski izplačani pomotoma in da so bili kasneje vrnjeni. Obdolženec se je ob tako podanem zagovoru zavezal, da bo sodišču predložena dokumentacija, ki bo potrjevala to dejstvo. Kopija potrdila o plačilu je bila predložena preiskovalnemu sodniku dne 4.3.1998 pri zaslišanju v zadevi Kpr... Senat, ki je odločal o obdolženčevi pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika o uvedbi preiskave na seji dne 13.7.1998, je v razlogih sklepa navedel, da obdolženec ni predložil dokumentacije. Očitno je ta dokument spregledal, s tem pa je bistveno kršil določbe kazenskega postopka, ker njegova odločitev temelji na neresničnih dejstvih.

Senat Okrožnega sodišča je pri presoji, ali obstaja utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje zlorabe pravic ali položaja po 2. in 1. odstavku 244. člena KZ, ki ga je ugotovil v svojem sklepu preiskovalni sodnik, izhajal iz pogodbe o posredovanju, sklenjene med podjetjema S. in R. d.d., zapisnika sedmega rednega zasedanja delavskega sveta S. z dne 14.5.1991, uradnega zaznamka o razgovoru s F.S., B.U. in M.F., sklepov podjetja S. o prenehanju delovnega razmerja navedenim delavcem ter revizijskega poročila. V razlogih sklepa senata je povzet obdolženčev zagovor in v zvezi z njim je navedena tudi ugotovitev, da še ni predložil dokazov o vrnitvi pomotoma izplačanih zneskov. Ne glede na to, da ob dokazih in podatkih, na katere se opira pravnomočni sklep v zvezi z ugotavljanjem obstoja utemeljenega suma, navedena okoliščina ob dejstvu, da inkriminirano obdobje zajema čas od 18.9.1991 do 31.12.1992 (in ne le leto 1991), v tem stadiju postopka ni odločilna, tudi zatrjevana bistvena kršitev določb postopka ni podana. Senat okrožnega sodišča je ob tem, da potrdilo o vrnitvi izplačanih zneskov ni priloženo spisu, izhajal iz dokazov in podatkov, ki so bili zbrani do trenutka njegovega odločanja. Zato izpodbijanemu sklepu ni mogoče očitati protispisnosti in tudi ne bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kot jo nakazuje zagovornikova zahteva za varstvo zakonitosti.

Po zagovornikovih trditvah sta preiskovalni sodnik in senat okrožnega sodišča kršila določbe kazenskega postopka tudi zato, ker v obravnavanem primeru ne obstaja zakonski pogoj za uvedbo preiskave zoper obdolženca. Za uvedbo preiskave morajo obstajati dejstva in dokazi, ki kažejo na utemeljenost suma za obstoj storilčeve krivde. Kaznivi dejanji, ki se očitata obdolžencu, se lahko storita le z direktnim naklepom. Preiskovalni sodnik in senat bi zato morala utemeljiti, katera so tista dejstva in okoliščine, ki opravičujejo zaključek, da obstaja utemeljen sum, da je obdolženec izrabil svoj položaj z namenom, da bi podjetju R. pridobil protipravno premoženjsko korist na škodo S., pri kaznivem dejanju sklenitve škodljive pogodbe pa sklenil pogodbo, za katero je vedel, da je za S. d.d. škodljiva. Preiskovalni sodnik v sklepu tega bistvenega elementa kaznivega dejanja ni utemeljil, prav tako pa ne senat, ki je odločal o pritožbi, čeprav je slednja izrecno uveljavljala te pritožbene razloge. Sklepoma preiskovalnega sodnika in senata očita vložnik zahteve za varstvo zakonitosti pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih, torej kršitev določbe 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, sklepu senata pa še kršitev ustavnega načela pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije).

Vsebina sklepa, s katerim preiskovalni sodnik odloči, da bo opravil preiskavo zoper določeno osebo, je predpisana v 1. odstavku 169. člena v zvezi s 3. odstavkom 168. člena ZKP. Poleg navedbe osebe, zoper katero se opravi preiskava, mora vsebovati sklep opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja, zakonsko označbo kaznivega dejanja, okoliščine, iz katerih izhaja utemeljenost suma in že zbrane dokaze. Sklep, s katerim je preiskovalni sodnik odločil, da se opravi zoper obdolženca preiskava, ima vse navedene sestavine. Opisa obeh dejanj imata vse zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 2. in 1. odstavku 244. člena KZ in kaznivega dejanja sklenitve škodljive pogodbe iz 2. in 1. odstavka 130. člena KZ-77. Izpodbijana sklepa navajata konkretne okoliščine, na podlagi katerih sprejemata zaključek o obstoju utemeljenega suma, da je obdolženec storil obravnavani kaznivi dejanji. Iz opisov kaznivih dejanj in vsebine doslej zbranih podatkov in dokazov, na katere se opirata napadena sklepa, je tudi povsem razviden očitek obdolžencu, da bi naj v primerih obeh kaznivih dejanj ravnal z direktnim naklepom. Po določbi 2. odstavka 167. člena ZKP je namen preiskave, da se zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali naj se ustavi postopek. Ugotavljanje in preverjanje okoliščin, ki jih je navedel v zvezi z očitanima kaznivima dejanjema obdolženec v zagovoru, ter izvedba vseh ostalih dokazov, je glede na navedeno stvar nadaljnega preiskovalnega postopka. Po povedanem ni mogoče sprejeti očitka, da napadena sklepa nimata razlogov o dejstvih, ki so odločilna za presojo obstoja utemeljenega suma. Zato bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ni podana. Prav tako ni podana kršitev ustavnega načela pravice do pravnega sredstva.

Obdolžencu je bila zagotovljena pravica do pritožbe zoper sklep preiskovalnega sodnika. Sklepu senata okrožnega sodišča, s katerim je bila zavrnjena pritožba obdolženčevega zagovornika, in v katerem so ocenjene odločilne okoliščine, ki potrjujejo obstoj utemeljenega suma v smeri storitve obravnavanih kaznivih dejanj, tudi ni mogoče očitati v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevane pomanjkljivosti.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi. Zato je zahtevo zagovornika obd. I.Z. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).