Jedro

Zakonec, ki se ni strinjal z razpolaganjem skupne stvari, lahko po 52. členu ZZZDR zahteva razveljavitev pogodbe, sklenjene med drugim zakoncem in tretjo osebo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Prva toženka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti tožnici 926,98 EUR stroškov odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se razveljavi kupoprodajna pogodba z dne 23. 5. 2005, sklenjena v obliki notarskega zapisa notarke ... med V. P. in prvo toženko, da ni veljaven vpis lastninske pravice na nepremičnini, označeni z identifikacijsko številko 6.E v prvem nadstropju s kletjo v pritličju, označeno s polno črto rjave barve št. 2, v izmeri 46,58 m2, vpisani v podvložku 1712/6 k.o. ... v korist prve toženke, ki je bil opravljen na podlagi prej omenjene prodajne pogodbe in da se izbriše vknjižba lastninske pravice na navedeni nepremičnini v korist prve toženke. Ugotovilo je, da se lastniški delež do ½ na tej nepremičnini šteje v last po pokojnem V. P., druga polovica pa je tožničina last do ½. Prvi toženki je naložilo, da mora tožnici plačati 4.965,76 EUR uporabnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi in ji povrniti pravdne stroške. Višji tožbeni zahtevek je bil zavrnjen.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi prve toženke ugodilo le glede stroškovne odločitve, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Prva toženka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sodišče ni navedlo razloga, zakaj je prišlo do konkretnega nakupa in do sklenitve sporne prodajne pogodbe. Dokazov v tem smislu ni ocenilo. Revidentka ponavlja vsebino izjav, ki naj bi jih podal pokojni V. P. in iz katerih naj bi izhajalo, da naj bi zadevno stanovanje prodal prvi toženki, zato da bi poplačal dolg, ki ga je imel do nje zaradi operacije v Š. leta 1965. Tožnica je zanj vedela, zato tudi stanovanje ni bilo napisano na njeno ime. Stanovanje pa je v celoti opremila prva toženka. Meni, da v konkretnem primeru ni podan temelj za uporabo 52. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), saj je pokojnik sam upravljal s premoženjem in se tožnica za to ni nikoli zanimala. Že tedaj, ko je bilo stanovanje kupljeno, pa je sprejela dejstvo, da je kupljeno za prvo toženko. Opozarja, da tožnica do leta 2005 nikoli ni zahtevala ključev stanovanja, da bi sama opremila stanovanje ali da bi bilo vknjiženo tudi na njeno ime. Vlom v stanovanje je zgolj posledica hudih trenj med pokojnikom in tožnico, sicer bi tožnica od leta 1992 še imela precej let časa, da bi svoj zahtevek uveljavila tudi na drug način. Prva toženka je bila torej dobroverna posestnica in imetnica posestne pravice od leta 1992 dalje. Sodišču očita tudi kršitev 54. člena ZZZDR. Poudarja, da zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za utemeljenost zahtevka za plačilo uporabnine. Ne drži, da ni ugovarjala zahtevku na uporabnino po temelju in po višini. Takšen ugovor je podan v odgovoru na tožbo kot tudi v pripravljalnem spisu z dne 13. 12. 2006. Zato je podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka tako na prvi kot na drugi stopnji in v zvezi s tem tudi kršitev ustavnih svoboščin in pravic v smeri neenakega sojenja in neenakega varstva pravic.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožnici, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, ter poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP na revizijski stopnji ni mogoče uveljavljati. Zato so vse tiste revizijske navedbe, ki dejansko stanje, ugotovljeno na prvih dveh stopnjah sojenja, kakorkoli obhajajo, ga relativizirajo ali mu celo izrecno nasprotujejo, neupoštevne in revizijsko sodišče nanje ne bo odgovarjalo (npr. da naj bi bilo stanovanje prodano prvi toženki zaradi poplačila dolga V. P., kar naj bi tožnica vedela in temu ne nasprotovala ipd.). Kršitve ustavnih jamstev in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niso zadosti konkretizirane oz. obrazložene. Sodbi nižjih sodišč je mogoče preizkusiti, saj sta razumljivi, brez protislovij in ustrezno vsebinsko obrazloženi.

7. V skladu z določbo prvega odstavka 52. člena ZZZDR zakonca skupno premoženje upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Za skupno gospodarjenje in razpolaganje gre tako tedaj, ko zakonca nastopata skupaj, kakor tudi tedaj, ko navzven nastopa le eden od njiju, vendar s soglasjem in ob upoštevanju koristi drugega. Ob ugotovitvah, da tožnica ni soglašala z razpolaganjem njenega moža V. P. s predmetom skupnega premoženja - stanovanjem v I. oz. zanj sploh ni vedela, ni mogoče pritrditi revidentki, da je sodišče odločitev o razveljavitvi prodajne pogodbe za omenjeno stanovanje zmotno oprlo na določilo 52. člena ZZZDR. Očitki glede zmotne uporabe 54. člena ZZZDR, ki uzakonja prepoved razpolaganja z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, niso utemeljeni, saj se na razpolaganje s posamezno stvarjo, ki sodi v skupno premoženje zakoncev, ne nanaša in na njem tudi ni utemeljena izpodbijana odločitev. Nadalje tudi ni mogoče pritrditi revizijskim navedbam, ki grajajo odločitev o plačilu uporabnine. Ugotovljeno je namreč bilo, da je tožnica stanovanje želela uporabljati, pa je ji je bilo to onemogočeno. Zadeva II Ips 38/2004 vprašanj glede plačila uporabnine ne obravnava. Višine uporabnine revidentka ni substancirano prerekala.

8. Neutemeljeno revizijo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

9. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Prva toženka z revizijo ni uspela, zato mora tožnici povrniti stroške odgovora na revizijo, ki so bili odmerjeni v skladu z odvetniško tarifo po predloženem stroškovniku, svoje stroške revizijskega postopka pa nosi sama.