Jedro

Sodišče prve stopnje postopa po 108. členu ZPP, če predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ne vsebuje vseh podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena ZST-1, ne pa v primeru, ko stranka pomanjkljivo navede okoliščine v zvezi s slabim premoženjskim, finančnim in likvidnostnim stanjem, ki naj bi utemeljevale predlagano taksno olajšavo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tretja toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka uvodoma navedenega sklepa zavrnilo predlog tretje toženke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek, v II. točki izreka pa predlog tretje toženke za obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek.

2. Zoper citirani sklep je iz vseh razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožbo vložila tretja toženka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlogu tretje toženke za (delno) oprostitev ali obročno plačilo sodne takse ugodi. Podredno je predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je stroške postopka po pritožbi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje na podlagi Podatkov iz izkaza poslovnega izida v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2017 ugotovilo izgubo v višini 9.745,82 EUR, preneseni dobiček v višini 2.178.620,19 EUR ter celotni bilančni dobiček v znesku 2.168.874,37 EUR1, na podlagi Podatkov iz bilance stanja na dan 31. 12. 2017 pa, da tretja toženka razpolaga s kratkoročnimi sredstvi v višini 42.285,49 EUR, od katerih 17.303,39 EUR predstavljajo kratkoročne finančne naložbe, 24.912,70 EUR kratkoročne poslovne terjatve in 69,40 EUR denarna sredstva. Ob hkratnem pomanjkanju trditev, za kakšne (kratkoročne poslovne) terjatve gre, kdaj zapadejo v plačilo in zakaj z njimi tretja toženka ni zmožna poravnati dolžne sodne takse, je nato zaključilo, da niti predlog za oprostitev niti predlog za obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek ni utemeljen.

5. Pritožnica se s takšno presojo ne strinja. Sodišču prve stopnje očita, da bi moralo, v kolikor je ocenilo, da je predlog tretje toženke pomanjkljiv oziroma nepopoln (v izpodbijanem sklepu je obrazložilo, da predlagateljica ni podala podatkov o zapadlosti ipd.), postopati skladno s tretjim odstavkom 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v zvezi s 108. členom ZPP. Iz navedenih določb po njenem mnenju namreč jasno izhaja, da bi prvostopenjsko sodišče moralo tretjo toženko pozvati, da vlogo za oprostitev plačila sodne takse (podredno pa za obročno plačilo sodne takse) dopolni z relevantnimi podatki, še posebej, ker ZST-1 glede pravnih oseb ne vsebuje posebnih določb o tem, katere podatke naj pravne osebe predložijo sodišču, da bo to lahko odločalo o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

6. Stališčem pritožnice po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje postopa po 108. členu ZPP2, če predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ne vsebuje vseh podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena ZST-1, ne pa v primeru, ko stranka pomanjkljivo navede okoliščine v zvezi s slabim premoženjskim, finančnim in likvidnostnim stanjem, ki naj bi utemeljevale predlagano taksno olajšavo. ZPP, ki se v konkretnem postopku smiselno uporablja na podlagi določbe tretjega odstavka 1. člena ZST-1, namreč določa tudi, da mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek3. Ker to pomeni, da bi morala tretja toženka, ki je želela določeno taksno olajšavo, že v predlogu z dne 21. 8. 2018 ponuditi ustrezne trditve (in dokaze) glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku, v tem pritožbenem postopku torej ne more uspeti z navedbo v smislu, da bi sodišče prve stopnje s pozivnim sklepom iz 108. člena ZPP po prejemu predloga moralo od nje zahtevati, da predlog dopolni s trditvami, zakaj kratkoročnih sredstev (predvsem kratkoročnih poslovnih terjatev) ne more unovčiti za plačilo dolžne sodne takse4. Določba 108. člena ZPP v takem primeru ne pride v poštev. Naloga stranke same je, da v primeru, ko sredstva izkazuje (kot je to v obravnavanem primeru), pojasni, zakaj jih ne more nameniti za plačilo sodne takse; zakaj jih torej ne more zagotoviti oziroma zakaj jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (prim. tretji odstavek 11. člena ZST-1).

7. V tem oziru pa mora stranka navesti tudi podatke in okoliščine, katere je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno izpostavilo prvostopenjsko sodišče (tretja toženka denarnih sredstev res nima, morala pa bi pojasniti, kateri so razlogi, ki ji preprečujejo unovčenje kratkoročnih poslovnih terjatev). To ne nazadnje izhaja tudi iz samega zakona. 12b. člen ZST-1 določa, da se pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke iz tretjega odstavka 11. člena ZST-1 upoštevajo podatki o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah (1. alineja prvega odstavka 12b. člena ZST-1) in stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih (2. alineja prvega odstavka 12b. člena ZST-1). Pritožbena navedba, da ZST-1 ne vsebuje določb o tem, katere podatke naj pravne osebe predložijo sodišču, da bo le-to lahko odločalo o njihovem predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, so zato neutemeljene.

8. Ko torej tretja toženka šele v pritožbi prvič pojasnjuje, da so vse njene kratkoročne naložbe vezane na daljša časovna obdobja (od 3 do 6 mesecev) in da so vse njene kratkoročne poslovne terjatve slabe terjatve, saj so dolžniki nelikvidni in zato zamujajo s plačili, zaradi česar obstaja dvom, da bodo terjatve kadarkoli plačane, uveljavlja nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP). Poleg tega - kljub izrecnemu opozorilu prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu - te navedbe še vedno pušča na ravni nekonkretiziranosti in neizkazanosti. Tretja toženka z njimi (in ob siceršnjem procesnem gradivu) oprostitve oziroma obročnega plačila sodne takse ne bi mogla doseči niti v primeru, če bi jih ponudila že v predlogu za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse.

9. Kar se tiče presoje podatkov, s katerimi je sodišče prve stopnje razpolagalo ob odločanju o predlogu, pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da je pravilna in da je posledično pravilen tudi zaključek o neutemeljenosti obeh uveljavljanih predlogov. Premoženjsko stanje tretje toženke je sicer slabo, vendar ta še vedno posluje. Ker v predlogu slednja ni izkazala, da kratkoročne poslovne terjatve, ki jih ima, še niso zapadle ali da bi bile neizterljive5 in poleg tega tudi ni povedala ničesar o vplivu plačila sodne takse na njeno dejavnost, pa oprostitve oziroma obročnega plačila sodne takse - tudi po presoji pritožbenega sodišča - ni utemeljila. Kriterijem iz 11. člena ZST-1 namreč ni zadostila.

10. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena za zadevo (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

11. Ker tretja toženka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Ter presodilo, da že zaradi tega tretja toženka ni upravičena do oprostitve plačila sodne takse. 2 Če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti. Če vloga, vložena po elektronski poti, ni primerna za obdelavo na sodišču, sodišče v zahtevi sporoči vložniku tudi predpisano obliko zapisa vloge v elektronski obliki (prvi odstavek 108. člena ZPP). 3 Ni torej utemeljen pritožničin očitek, da je stvar sodišča, da razišče vsa relevantna vprašanja glede oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse ter s tem strankam omogoči uresničevanje ustavne pravice do sodnega varstva. Prim. VSL sklep I Cpg 98/2018, VSL sklep II Cpg 419/2018. 4 Ta znaša 6.525,00 EUR. 5 V zvezi z dolgoročnimi sredstvi v višini 3.758.043,84 EUR je sodišče prve stopnje samo pojasnilo, da jih niti ne povzema, ker so težje unovčljiva oziroma je za njihovo unovčenje praviloma potreben daljši čas.