Jedro

Tožena stranka je pravilno ugotovila, da vložitev revizije ni dopustna, saj je le-to mogoče vložiti le zoper sklep, izdan na podlagi 68. člena ZUS-1. Ker v obravnavani zadevi tak sklep ni bil izdan, niti tožnik naknadno ni zatrjeval ničnostnih razlogov v smislu 279. člena ZUP, vložitev revizije zoper sklep, s katerim je bila zavržena prosilčeva tožba, nima verjetnih izgledov za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka, Upravno sodišče RS, Služba za brezplačno pravno pomoč, je z odločbo Bpp 56/2013-6 z dne 30. 4. 2013, prošnjo A.A., za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem II. stopnje za vložitev revizije zoper sklep Upravnega sodišča RS, Oddelek v Celju, št. IV U 23/2013-5 z dne 22. 2. 2013, zavrnila. Odločitev temelji na ugotovitvi, da prosilec prosi za dodelitev BPP za vložitev revizije zoper sklep Upravnega sodišča RS, Oddelek v Celju, št. IV U 23/2013-5 z dne 22. 2. 2013, s katerim je bila kot prepozna zavržena prosilčeva tožba zoper odločbo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. Bpp 1868/2012 z dne 24. 10. 2012. 2. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v določbi 25. člena določa, da lahko stranke vložijo revizijo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila ugotovljena ničnost izpodbijanega upravnega akta po 68. členu tega zakona, revizije zoper sklep iz prejšnjega odstavka pa ni v sporih, v katerih ne bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo. V postopku z revizijo zoper sklep se smiselno uporabljajo določbe ZUS-1 o reviziji zoper sodbo.

3. V zvezi s sklepom zoper katerega želi prosilec vložiti revizijo, je tožena stranka ugotovila, da z njim ni bila ugotovljena ničnost izpodbijanega upravnega akta po 68. členu ZUS-1. Prav tako prosilec v svoji vlogi in prilogi k prošnji za dodelitev BPP - podatki o zadevi z dne 22. 3. 2013, ne navaja ničnostnih razlogov v smislu 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

4. Glede na navedeno, ob upoštevanju prvega odstavka 24. člena ZBPP, je tožena stranka ocenila, da postopek z revizijo zoper navedeni sklep Upravnega sodišča RS, Oddelek v Celju, nima verjetnih izgledov za uspeh, saj zoper izpodbijani sklep revizija ni predvidena. To nadalje pomeni, da prosilec ne izpolnjuje vsebinskega pogoja iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP, zato je bilo potrebno njegovo prošnjo zavrniti že iz tega razloga.

5. Tožnik v tožbi in dopolnitvi tožbe pojasnjuje, da vlaga tožbo zaradi bistvenih kršitev postopka, neupoštevanja materialnih dokazov in nepreverjanja tožnikovih navedb. Tožnik je v vlogi za BPP ponudil vse dokaze, s katerimi je dokazoval utemeljenost svoje prošnje. Pojasnjuje v katerih postopkih BPP so mu že bile izdane odločbe ter navaja, da je bila odločitev Upravnega sodišča IV U 23/2013 z dne 22. 2. 2013 nepravilna, za kar ima materialne dokaze. Vrhovno sodišče je v svojem sklepu Up 79/2013 z dne 28. 2. 2013 njegovo pritožbo zoper sklep IV U 23/2013 zavrnilo brez izvedbe ponujenega dokaznega materiala, kar je nezaslišano in v njegovo škodo. Iz tega razloga je vložil prošnjo za dodelitev BPP, ki mu je bila z izpodbijano odločbo Bpp 56/2013 zavrnjena, ne da bi sodišče upoštevalo njegove pritožbene razloge in materialne dokaze, ki izkazujejo, da ni zamudil roka za pritožbo. Nihče ni odločal o tem, ali je njegova vloga z dne 22. 3. 2013 utemeljena ali ne, in tako vseskozi kot bistveno ostaja vprašanje, ali je sodišče sklep z dne 22. 2. 2013 izdalo utemeljeno. Sodišču predlaga, da zadevo razišče. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Predlaga tudi oprostitev plačila sodnih taks.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

9. V obravnavani zadevi odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da tožnikova prošnja ne izpolnjuje v določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP zahtevanega pogoja, ki določa, da se pri presoji dodelitve BPP, kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP in predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

10. Ob upoštevanju navedenih zakonskih določb in glede na podatke v spisu, iz katerih je razvidno, da je tožnik zaprosil za dodelitev BPP zaradi vložitev revizije zoper sklep Upravnega sodišča RS, Oddelek v Celju, št. IV U 23/2013-5 z dne 22. 2. 2013, s katerim je bila kot prepozna zavržena prosilčeva tožba zoper odločbo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. Bpp 1868/2012 z dne 24. 10. 2012, je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna. Tožena stranka je namreč ugotovila, da zoper prej navedeni sklep ni dopustna vložitev revizije, saj je le to mogoče vložiti le zoper sklep izdan na podlagi 68. člena ZUS-1. Ker v obravnavani zadevi tak sklep ni bil izdan, niti tožnik naknadno ni zatrjeval ničnostnih razlogov v smislu 279. člena ZUP, vložitev revizije zoper sklep, s katerim je bila zavržena prosilčeva tožba zoper odločbo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. Bpp 1868/2012 z dne 24. 10. 2012 nima verjetnih izgledov za uspeh, to pa nadalje pomeni tudi, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da prosilec ne izpolnjuje vsebinskega pogoja za dodelitev BPP iz 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP.

11. Izpodbijani upravni akt je glede na navedeno po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. 12. Sodišče tožniku še pojasnjuje, da se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopku za odločanje o dodelitvi BPP sodna taksa ne plača, kar pomeni, da je tožnik v obravnavani sporni zadevi oproščen plačila sodnih taks že po samem zakonu in zato sodišče o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni odločalo posebej.