Jedro

Vloga je vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden se izteče pritožbeni rok. Zato je pritožba, ki jo je revidentka prvostopenjskemu upravnemu organu poslala z navadno pošto in jo je ta prejel po poteku pritožbenega roka, prepozna.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS; Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo tožene stranke z dne 24.8.2004 (1. točka izreka); s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa ugodilo predlogu tožnice in jo oprostilo plačila sodne takse za tožbo. S svojo odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper sklep Javnega zavoda RTV Slovenija z dne 23.6.2003, s katerim je organ prve stopnje (v 1. točki izreka) kot nepravočasno zavrgel tožničino pritožbo zoper svojo odločbo o obveznosti plačila prispevka za programe RTV Slovenija z dne 17.5.2003. S to odločbo je RTV Slovenija naložila tožnici plačilo neplačanih RTV prispevkov za obdobje od avgusta 2002 do vključno oktobra 2002, s pripadajočimi obrestmi.

Sodišče prve stopnje je potrdilo pravilnost ugotovitve prvostopnega upravnega organa in tožene stranke, da je bila odločba prvostopnega upravnega organa z dne 17.5.2003 tožnici vročena dne 29.5.2003, kar med strankama tudi ni sporno. Petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe je torej potekel s potekom 13.6.2003. Zato je pritožba, ki jo je tožnica prvostopenjskemu upravnemu organu poslala z navadno poštno pošiljko in jo je organ prejel dne 17.6.2003, vložena po poteku predpisanega petnajstdnevnega roka. Po presoji sodišča je tako prvostopni upravni organ pritožbo tožnice zoper odločbo z dne 17.5.2003, pravilno zavrgel kot prepozno na podlagi 2. odstavka 240. člena ZUP, tožena stranka pa je pritožbo zoper sklep o zavrženju pravilno zavrnila kot neutemeljeno.

Zoper prvostopno sodbo je tožnica vložila pritožbo, sedaj revizijo, iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 72. člena ZUS, dejansko pa je uveljavljala le pritožbena razloga kršitve določb postopka ter nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče je zagrešilo bistveno kršitev postopka iz 4. odstavka 72. člena ZUS, ker ni opravilo glavne obravnave, čeprav je tožnica v tožbi predlagala svoje zaslišanje in čeprav dejansko stanje v zadevi ni bilo popolno ugotovljeno, do tega predloga pa se sodišče niti ni opredelilo. Zato ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, in je tako podana tudi bistvena kršitev postopka po 14. točki 339. člena ZPP v zvezi s 3. točko 72. člena ZUS. Dejansko stanje glede odjave naročniškega razmerja med tožnico in Javnim zavodom RTV, ni bilo popolno ugotovljeno. Sodišče je prav tako kršilo določbo 1. odstavka 227. člena ZPP, ker ni pozvalo Javnega zavoda RTV Slovenija naj predloži listino, s katero razpolaga in na katero se je sklicevala tožnica v tožbi. Predlaga, da Vrhovno sodišče RS izpodbijano sodbo razveljavi, odpravi odločbo tožene stranke in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek ter odloči, da tožena stranka nosi stroške postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel revizijo. Po prehodni določbi 1. odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče RS odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1.1.2007, po ZUS-1. Glede na določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, je vrhovno sodišče ugotovilo, da pritožba tožeče stranke ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po ZUS-1. Zato jo je v skladu z isto določbo ZUS-1 obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo in pri tem v skladu z določbo 1. odstavka 107. člena ZUS-1 uporabilo določbe ZUS-1. Sodba sodišča prve stopnje pa je postala pravnomočna s 1.1.2007 (2. odstavek 107. člena ZUS-1).

Revizijo je po 1. odstavku 85. členu ZUS-1 dopustno vložiti le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 oziroma zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek). Po določbi 2. odstavka 85. člena ZUS-1 pa je ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Glede na to revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člena ZUS-1).

V predmetnem upravnem sporu je sporna pravočasnost tožničine pritožbe zoper odločbo prvostopnega upravnega organa z dne 17.5.2003. Po določbi 1. odstavka 68. člena, v času odločanja veljavnega, Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP; Uradni list RS; 80/99, 70/00 in 52/02) je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden se izteče pritožbeni rok. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila revidentki odločba prvostopenjskega upravnega organa vročena dne 29.5.2003. Upoštevajoč določbo 2. odstavka 100. člena ZUP, ki določa, da se v primeru, če je rok določen po dnevih, ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek teka roka prvi naslednji dan, je predpisani petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe potekel s potekom petka, 13.6.2003. Zato je pritožba, ki jo je revidentka prvostopenjskemu upravnemu organu poslala z navadno pošto in jo je ta prejel v torek, dne 17.6.2003, prepozna. Po presoji revizijskega sodišča je tako odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

Pritožba revidentke zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa z dne 17.5.2003 torej je prepozna, čemur revidentka v reviziji niti ne ugovarja več. Vsi njeni revizijski ugovori se namreč nanašajo na vsebino zadeve oziroma odločbe prvostopenjskega upravnega organa, zato, glede na zgoraj navedeni predmet tega upravnega spora, niso upoštevni in jih sodišče ni presojalo.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.