Jedro

Pod navedbo oz. "podpisom" upnika na zadnji strani predloga za izvršbo ni ne podpisa ne žiga, zato ta zapis niti ni zavezujoč. Za ugotovitev, kdo je stranka v tem postopku, je namreč odločilna navedba, ki je tudi podpisana. To pa je navedba na prvi strani predloga (T.... d.o.o. L...), ki je opremljena z žigom in podpisom upnikove pooblaščenke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor dolžnika zavrne ter sklep sodišča prve stopnje o izvršbi, opr. št. Ig 1999/00799 z dne 09.12.1999, potrdi. Dolžnik mora upniku povrniti stroške pritožbe v znesku 45.396,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 10.07.2001 dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo svoj sklep o izvršbi, opr. št. Ig 1999/00799 z dne 09.12.1999, v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da G... d.o.o. D... ni upnik, kar izhaja že iz prve strani predloga za izvršbo, in da je zapis na tretji strani predloga za izvršbo očitna pomota; zato dolžnikov ugovor ni utemeljen. Pritožba je utemeljena. 2. odstavek 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) nalaga dolžniku, da ugovor proti sklepu o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in tudi predloži dokaze za tako zatrjevana dejstva; v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Omenjeno določilo je treba razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi lahko - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Ni moč pritrditi odločitvi sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določb 2. odst. 53. čl. ZIZ, kot pravilno opozarja pritožnik. Dolžnik v ugovoru trdi, da sta dolžnik in upnik ista oseba, kar naj bi izhajalo iz zapisa upnika "G... d.o.o., L... c. 90, D..." na tretji strani predloga za izvršbo. Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnikom, da gre v obravnavanem primeru zgolj za očitno pisno oz. tipkarsko napako. Na prvi strani predloga za izvršbo (list. št. 1) je namreč kot upnik naveden T... d.o.o., C... 51, L.... Pod citirano navedbo stranke je žig in podpis upnikove pooblaščenke odvetnice B. K.-L.. Iz pooblastila v prilogi A1 pa je jasno razvidno, da je navedeno odvetnico pooblastila prav družba T... d.o.o., C... 51, L.... Citirana družba je kot upnik nedvoumno navedena tudi na drugi strani predloga za izvršbo, kjer upnik predlaga izdajo sklepa o izvršbi. Pod navedbo oz. "podpisom" upnika na zadnji strani predloga za izvršbo (list. št. 3) ni ne podpisa ne žiga, zato ta zapis niti ni zavezujoč. Za ugotovitev, kdo je stranka v tem postopku, je namreč odločilna navedba, ki je tudi podpisana (prim. 2. odst. 105. čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ). To pa je navedba na prvi strani predloga za izvršbo (T... d.o.o., L...), ki je opremljena z žigom in podpisom upnikove pooblaščenke. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi, s tem ko je dovolilo predlagano izvršbo, le potrdilo upnikov predlog za izvršbo, iz katerega pa jasno izhaja, kdo je upnik in kdo dolžnik. Ugovornih razlogov zoper samo terjatev pa dolžnik ne navaja. Iz vsega navedenega izhaja, da dolžnikove ugovorne trditve, ki jih je nekritično sprejelo sodišče prve stopnje, ne držijo. Torej je ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in kot tak neutemeljen. Glede na zgoraj navedeno je sklep sodišča prve stopnje o obrazloženosti dolžnikovega ugovora pravno napačen; zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dolžnikov ugovor kot neutemeljen zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje o izvršbi potrdilo. Ker je upnik s pritožbo uspel, mu mora dolžnik povrniti stroške te pritožbe (1. odst. 154. čl. in 1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Stroški obsegajo stroške sestave pritožbe (400 odvetniških točk po 5. odst. tarifne št. 21 v zvezi s tarifno št. 13 x 90,00 SIT = 36.000,00 SIT), materialne stroške v višini 2 % od opravljene storitve (15. čl. Odvetniške tarife - 8 točk ali 720,00 SIT), 19 % DDV na odvetniške storitve (6.976,80 SIT) in sodno takso za pritožbo (100 taksnih točk po 4. odst. tarifne št. 4 Taksne tarife x 17,00 SIT = 1.700,00 SIT), skupaj 45.396,80 SIT, in so odmerjeni v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah.