Jedro

Brez dvoma se tisti, ki ga je objava prizadela, v zahtevanem popravku lahko sklicuje na druga dejstva in okoliščine, s katerimi izpodbija sporne navedbe. V nasprotnem primeru svoje pravice do objave popravka največkrat niti ne bi mogel uresničiti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka spremeni tako, da se glasi: „II. Toženec A. A. mora kot odgovorni urednik dnevnika B. in B.si objaviti popravek in prikaz nasprotnih dejstev tožnika D. D. z dne 22. 12. 2015 na prispevek z naslovom „Pri predsedniku E. policisti našli 200 sadik konoplje“, ki je bil dne 19. 12. 2015 objavljen v tiskani izdaji časopisa B., z naslednjo vsebino: „Pri predsedniku E. policisti niso našli 200 sadik konoplje Popravljamo članek „Pri predsedniku E. policisti našli 200 sadik konoplje“, ki je bil dne 19. 12. 2015 objavljen v tiskani izdaji časopisa B., in prikazujemo nasprotno dejstvo s strani gospoda D. D. predsednika upravnega odbora E.: Ne drži, da so policisti na D. D. domu naleteli na večjo količino rastlin prepovedane konoplje. To dejstvo potrjuje vsebina policijskega zapisnika o opravljeni hišni preiskavi z dne 9. 12. 2015. Po pooblastilu D. D. Odvetniška pisarna F., odvetnik G. G.“, navedeno pa objaviti najkasneje v drugi izdaji časopisa B. ter pri tem navesti, da gre za objavo na podlagi sodbe in citirati njen izrek, da ne bo izvršbe.“

III. Toženec mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožniku njegove pritožbene stroške v znesku 761,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka do plačila.“.

II. Toženec mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožniku njegove pravdne stroške v znesku 1.261,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka do plačila“.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za objavo popravka in prikaza nasprotnih dejstev na prispevek z naslovom „Pri predsedniku E. policisti našli 200 sadik konoplje“, ki je bil 19. 12. 2015 objavljen v tiskani izdaji časopisa B. Tožniku pa je naložilo, da mora tožencu povrniti 879,62 EUR pravdnih stroškov z obrestmi.

2. Tožnik se v pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga spremembo, podrejeno razveljavitev prve sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da neresnične trditve o tem, da so policisti pri njem našli 200 sadik konoplje in da so na njegovem domu naleteli še na večjo količino rastlin prepovedane konoplje, predstavljajo hud očitek, zato jih zanika. Svoje zanikanje opira na vsebino policijskega zapisnika, ki je javna listina, za katero velja domneva resničnosti tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Tožnik svojo ustavno pravico do popravka izvršuje v sorazmerno ozkem smislu. Vztraja, da ima avditoriju pravico predstaviti tudi svoje stališče, saj članek kot celota, kljub navedbam o kriminalni dejavnosti tožnikovega brata, prikazuje tožnika v izrazito negativni luči. Zahtevani popravek upošteva sodno prakso in je v skladu s samim namenom pravice do popravka. Matematično presojanje nesorazmernosti dolžine popravka ni primerno, sicer pa bi sodišče moralo šteti zgolj besede dejanskega popravka, ne pa tudi uvoda in zaključka. Vztraja, da popravek ni nesorazmerno daljši od tistega dela spornega prispevka, na katerega se neposredno nanaša. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sporni dve navedbi v članku, ki ga je objavil toženec (da so „Pri predsedniku E. policisti našli 200 sadik konoplje“ in da so „med hišno preiskavo na D. domu naleteli še na večjo količino rastlin prepovedane konoplje“), po ugotovitvi sodišča prve stopnje posegata v tožnikove pravice oziroma interese. Čeprav ima v takem primeru po prvem odstavku 26. člena Zakona o medijih (ZMed) vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, je tožniku to pravico odreklo. Ocenilo je namreč, da zahtevani popravek bistveno ne dopolnjuje in ne zanika vsebine članka, poleg tega pa je nesorazmerno daljši od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša. Zaključilo je, da je odgovorni urednik na podlagi druge in šeste alineje prvega odstavka 31. člena ZMed upravičeno zavrnil objavo popravka.

5. Tožnikova zahteva za objavo popravka, v katerem zanika obe sporni navedbi in se pri tem sklicuje na vsebino policijskega zapisnika o opravljeni hišni preiskavi z dne 9. 12. 2015, ki njegovo zanikanje potrjuje, po presoji pritožbenega sodišča ustreza vsebini in namenu pravice do popravka. Gre za zagotavljanje dialoga, ko je treba tistemu, ki je bil prizadet zaradi novinarskega obvestila, omogočiti, da na enakovrednem mestu predstavi tudi svoje stališče. Pritožba utemeljeno poudarja, da sporni članek, čeprav pridelavo najdene prepovedane konoplje pripisuje tožnikovemu bratu, tudi tožnika samega prikazuje v negativni luči, in sicer z navedbo, da so konopljo našli pri tožniku (ki opravlja funkcijo predsednika E.) oziroma na njegovem („D.“) domu. Za varstvo tožnikovih pravic in interesov v obravnavanem primeru zadošča zanikanje spornih dveh navedb. Pri tem ne gre le za formalnopravno uresničevanje pravice do popravka, saj se tožnik sklicuje tudi na vsebino policijskega zapisnika o opravljeni hišni preiskavi, ki naj bi potrjevala njegove trditve. Odveč je zato dvom o sporočilni moči zahtevanega popravka, medtem ko resničnost trditev, tako tožnikov kot tistih v spornem članku, za ta postopek ni pomembna. Tožnik se je pri svojem zanikanju smel omejiti na tiste navedbe, ki ga prizadevajo. Neutemeljen je zato očitek izpodbijane sodbe, da tožnik bistveno ne dopolnjuje in ne zanika vsebine članka, posebej še, ker se sporni članek ne ukvarja le z najdbo prepovedane konoplje. Na zahtevano vsebinskost dialoga, namenjenega avditoriju, ne more bistveno vplivati dejstvo, da tožnik v svoji zahtevi izrecno ni zanikal tudi navedbe, da je bila prepovedana konoplja (pravilno: posebej prirejen prostor za njeno gojenje) neuradno odkrita prav na tožnikovem naslovu, v eni od stanovanjskih hiš na ... Ta tožnikova opustitev ne more vplivati na njegovo pravico do popravka. Celo toženec sam v odgovoru na tožbo priznava, da iz članka ne izhaja, da je do navedene najdbe prišlo ravno na naslovu, kjer tožnik tudi dejansko prebiva. Ker tožnik z zahtevanim popravkom lahko ščiti le svoje interese, pa je brez pomena tudi očitek sodišča prve stopnje, da tožnik ne trdi, da se njegov brat ne piše D., oziroma, da konoplja ni bila najdena na bratovem domu. Tudi dejstvo, da sporni članek ne omenja policijskega zapisnika, na katerega se sklicuje tožnik, ne predstavlja ovire za zahtevani popravek. Brez dvoma se namreč tisti, ki ga je objava prizadela, v zahtevanem popravku lahko sklicuje na druga dejstva in okoliščine, s katerimi izpodbija sporne navedbe. V nasprotnem primeru svoje pravice do objave popravka največkrat niti ne bi mogel uresničiti.

6. Pritožba nadalje utemeljeno nasprotuje tudi zaključku izpodbijane sodbe, da je zahtevani popravek nesorazmerno daljši od tistega dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša. Sodišče prve stopnje je namreč pri takšni svoji presoji napačno upoštevalo celotno besedilo zahtevanega popravka, vključno z njegovim uvodom in zaključkom, namesto zgolj tistega dela, ki se nanaša na sporni dve navedbi v članku. Jedro zahtevanega popravka predstavljajo pravzaprav samo trije stavki (prvi, tretji in četrti). Tožnik v še skromnejšem obsegu spornih dveh navedb niti ne bi mogel zanikati.

7. Sodišče prve stopnje je po navedenem zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi pete alineje 358. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) tožnikovi pritožbi ugodilo in prvo sodbo spremenilo. Morebitnih uradoma upoštevnih procesnih kršitev, ki bi terjale razveljavitev izpodbijane sodbe, namreč v postopku na prvi stopnji ni bilo.

8. Sprememba sodbe ima po drugem odstavku 165. člena ZPP za posledico tudi drugačno stroškovno odločitev. Ker je tožnik v pravdi uspel, mu mora toženec povrniti vse njegove potrebne pravdne stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP), kar velja tako za stroške prvostopenjskega, kot za stroške pritožbenega postopka. Sodišče jih je odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah s taksno tarifo. Prvi znašajo 1.261,77 EUR in obsegajo nagrado za tožbo (500 točk – tar. št. 18/1), nagrado za pripravljalno vlogo (500 točk – tar. št. 19/1), nagrado za prvi narok za glavno obravnavo (500 točk – tar. št. 20/1), takso za tožbo (405,00 EUR – tar. št. 1111), 2% materialnih stroškov in 22% DDV. Tožnik ni upravičen le do posebne nagrade za spremembo tožbe, saj bi jo lahko vključil v pripravljalno vlogo, ki jo je sodišču izročil istega dne. Tožnikovi pritožbeni stroški pa znašajo 761,99 EUR in obsegajo izdatek za sestavo pritožbe (625 točk – tar. št. 21/1), takso za pritožbo (405,00 EUR – tar. št. 1121), 2% materialnih stroškov in 22% DDV. Obveznost plačila zamudnih obresti od stroškov postopka bo nastopila, če toženec stroškov ne bo plačal v izpolnitvenem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika v zvezi s 313. členom ZPP).