Jedro

Neutemeljeno se toženec zavzema za odmero zadevne sodne takse po tarifni številki 30010 ZST-1. Navedena tarifna številka se namreč uporablja le, ko gre za posebne pritožbe, ki niso posebej taksirane in niso takse proste. V obravnavani zadevi pa je toženec vložil pritožbo zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje (meritorno) odločilo o glavni stvari, takšna pritožba pa je posebej taksirana v tarifni številki 1121 taksne tarife ZST-1. S pritožbenimi navedbami v smeri, da naj bi tožeča stranka vrednost spornega predmeta v tožbi določila previsoko, je toženec glede na določbo tretjega odstavka 44. člena ZPP prepozen, tudi sicer pa višina vrednosti spornega predmeta (in s tem sodne takse) v rednem postopku ni odvisna od utemeljenosti tožbenega zahtevka, v pritožbenem postopku pa ne od utemeljenosti pritožbe zoper sodbo.

Stranka lahko očitek pristranskosti v pritožbi uveljavlja le, če je bil sodnik izločen, pa je kljub temu sodeloval pri izdaji odločbe. Ker prvostopenjska sodnica v konkretni zadevi ni bila izločena, njena izločitev pa s strani toženca ni bila niti zahtevana, pritožbeni očitek pristranskosti že iz tega razloga ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper nalog za plačilo sodne takse z dne 6. 5. 2019. 2. Zoper navedeni sklep se smiselno iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP pravočasno pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju: toženec). Višjemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma v novo odmero sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Toženec je zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 6. 3. 2019 (red. št. 18 spisa) vložil pritožbo (red. št. 23 spisa), v zvezi s čimer mu je sodišče prve stopnje dne 6. 5. 2019 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse po tarifni številki 1121 Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1) v višini 939,00 EUR (red. št. 24 spisa).

5. Neutemeljeno se toženec zavzema za odmero zadevne sodne takse po tarifni številki 30010 ZST-1. Navedena tarifna številka se namreč uporablja le, ko gre za posebne pritožbe, ki niso posebej taksirane in niso takse proste. V obravnavani zadevi pa je toženec vložil pritožbo zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje (meritorno) odločilo o glavni stvari, takšna pritožba pa je posebej taksirana v tarifni številki 1121 taksne tarife ZST-1. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo tarifno št. 1121 ZST-1, ki določa, da količnik za odmero takse po 16. členu ZST-1 znaša 3,0. 6. Ker se toženec v celoti pritožuje zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo v celoti ugodeno tožbenemu zahtevku tožeče stranke, je nadalje sodišče prve stopnje pri odmeri sodne takse pravilno upoštevalo vrednost (celotnega) spornega predmeta v višini 40.987,80 EUR. S pritožbenimi navedbami v smeri, da naj bi tožeča stranka vrednost spornega predmeta v tožbi določila previsoko, je toženec glede na določbo 3. odstavka 44. člena ZPP prepozen1, tudi sicer pa višina vrednosti spornega predmeta (in s tem sodne takse) v rednem postopku ni odvisna od utemeljenosti tožbenega zahtevka, v pritožbenem postopku pa ne od utemeljenosti pritožbe zoper sodbo.

7. Glede na vse doslej pojasnjeno je tako sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom z dne 6. 5. 2019 zadevno sodno takso pravilno odmerilo po količniku 3,0 od vrednosti spornega predmeta 40.987,80 EUR - t. j. v višini 939,00 EUR (količnik 1,0 po tabeli iz 16. člena ZST-1 ob tej vrednosti spornega predmeta namreč znaša 313,00 EUR), toženčev ugovor zoper omenjeni plačilni nalog pa je z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrnilo.

8. Toženec v pritožbi uveljavlja še pristranskost prvostopenjske sodnice, s čimer je prav tako prepozen. V skladu z 2. odstavkom 72. člena ZPP bi moral toženec izločitev sodnice zahtevati takoj, ko je izvedel, da naj bi bil podan razlog za njeno izločitev, najpozneje pa do zaključka glavne obravnave v postopku na prvi stopnji, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe. Stranka lahko namreč očitek pristranskosti (6. točka 70. člena ZPP) v pritožbi uveljavlja le, če je bil sodnik izločen, pa je kljub temu sodeloval pri izdaji odločbe (2. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Ker prvostopenjska sodnica v konkretni zadevi ni bila izločena, njena izločitev pa s strani toženca ni bila niti zahtevana, pritožbeni očitek pristranskosti že iz tega razloga ni utemeljen.2 Tudi sicer po presoji pritožbenega sodišča toženec s povsem pavšalno navrženo in z ničemer argumentirano navedbo o znanstvu med prvostopenjsko sodnico in M. P. nikakor ni uspel izkazati takšnih okoliščin, ki bi pri razumnem človeku ustvarile dvom v nepristranskost prvostopenjske sodnice.3

9. V zvezi s toženčevimi pritožbenimi navedbami, da nima sredstev za plačilo sodnih taks, pa pritožbeno sodišče zgolj še pripominja, da lahko toženec v petnajstdnevnem roku za plačilo zadevne sodne takse4 skladno z določbami 11. in 12. člena ZST-1 zaprosi za njeno oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo.

10. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

11. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

12. Toženec stroškov pritožbe ni priglasil, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.

1 Npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 288/2013 z dne 7. 3. 2013, opr. št. I Cp 1073/2013 z dne 24. 4. 2013 in opr. št. I Cpg 468/2017 z dne 18. 5. 2017 ter sklep Višjega sodišča v Celju, opr. št. III Cpg 90/2016 z dne 6. 5. 2016. 2 Podobno npr. odločbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 69/2011 z dne 4. 7. 2013 in Cpg 5/2016 z dne 20. 5. 2016 ter sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 950/2014 z dne 19. 2. 2015 in opr. št. Pdp 893/2017 z dne 13. 6. 2018. 3 Podobno npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cp 3187/2010 z dne 15. 9. 2010 ter sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1167/2017 z dne 28. 2. 2018. 4 Ta bo pričel teči naslednji dan po vročitvi zadevnega sklepa pritožbenega sodišča tožencu (7. odstavek 34.a člena v zvezi s 1. odstavkom 13. člena ZST-1).