Jedro

Očitno je, da je izpodbijana sodba obremenjena s protislovjem med sprejeto odločitvijo in razlogi zanjo. Izrek na eni strani izraža neutemeljenost vložene tožbe, obrazložitev sodbe pa na drugi strani popolnoma nasprotno, to je utemeljenost istega pravnega sredstva in s tem povezane pravne posledice za izpodbijano upravno odločbo. Tako stanje objektivno onemogoča preizkus sodbe, saj ni jasno, v katero smer in v zvezi s katerimi razlogi glede uporabe materialnega prava in ugotovljenega dejanskega stanja bi jo lahko preverjalo inštančno sodišče na podlagi vloženega pravnega sredstva.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, oddelka v Celju, IV U 85/2024-13 z dne 9. 9. 2024 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

1.Tožeča stranka je vložila tožbo zoper odločbo organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 911/2024 z dne 21. 5. 2024. Navedeni organ je s to odločbo prosilcu (stranki z interesom) od 11. 5. 2024 dalje odobril izredno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) v zadevi Prnk 17/2024 pred Okrajnim sodiščem v Celju v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku na prvi stopnji v zvezi z nadomestitvijo plačila globe z delom v splošno korist ter za izvajanje BPP določil imenovano odvetnico.

2.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je tožbo zavrnilo, v obrazložitvi sodbe pa pojasnilo, zakaj ji je ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

3.Vrhovno sodišče je na predlog tožeče stranke s sklepom X DoR 145/2024-3 z dne 20. 11. 2024 dopustilo revizijo zoper navedeno pravnomočno sodbo glede vprašanja, ali je bila v okoliščinah konkretnega primera storjena bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4.Tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) je na podlagi navedenega sklepa vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, storjene zaradi nasprotja med izrekom izpodbijane sodbe in njenimi razlogi. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne Upravnemu sodišču, da izda novo odločbo s pravilnim izrekom.

5.Toženka in stranka z interesom na revizijo nista odgovorili.

6.Revizija je utemeljena.

7.Vrhovno sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnim vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Revizijska presoja

8.Drži, kar navaja revidentka, in sicer da je Upravno sodišče njeno tožbo v izreku izpodbijane sodbe zavrnilo, čeprav je v obrazložitvi navedlo razloge za njeno utemeljenost in tudi sklep, da je zato tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

9.Očitno torej je, da je izpodbijana sodba obremenjena s protislovjem med sprejeto odločitvijo in razlogi zanjo. Navedeni izrek na eni strani izraža neutemeljenost vložene tožbe, obrazložitev sodbe na drugi strani pa popolnoma nasprotno, to je utemeljenost istega pravnega sredstva in s tem povezane pravne posledice za izpodbijano upravno odločbo. Tako stanje objektivno onemogoča preizkus sodbe, saj ni jasno, v katero smer in v zvezi s katerimi razlogi glede uporabe materialnega prava in ugotovljenega dejanskega stanja bi jo lahko preverjalo inštančno sodišče na podlagi vloženega pravnega sredstva.

10.Čim je izrek sodbe v nasprotju z njenimi razlogi, kot v obravnavanem primeru, gre za napako, ki pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka upravnega spora iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 85. člena in tretjega odstavka 75. člena in ZUS-1. Vrhovno sodišče je zato reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo Upravnemu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 93. člena ZUS-1).

Glasovanje

Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno.

-------------------------------

Op. št. (1)Iz obrazložitve izhaja, da je bil prosilec (stranka z interesom v upravnem sporu) v prekrškovnem postopku spoznan za odgovornega storitve prekrška po 20. a točki prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju in sedaj želi pravno pomoč za narok, na katerem bo sodišče odločalo o nadomestitvi plačila globe v višini 500,00 EUR in stroškov z delom v splošno korist. Sodišče je med drugim povzelo pogoje in način, ki jih določa Zakon o prekrških za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist, ter pritrdilo tožeči stranki, da gre upoštevaje pravno podlago in dejansko stanje za enostavno pravno zadevo. V njej ni potrebe po pravnem zastopanju, saj se ugotavlja samo, ali prosilec izpolnjuje materialni pogoj. Poleg tega stranka z interesom ni podala nobenih navedb, niti takšnih, iz katerih bi bile razvidne njene osebnostne lastnosti, ki bi zahtevale dodelitev BPP.

Op. št. (2)Pred tem je sodišče v 8. točki obrazložitve še zapisalo, da tožba ni utemeljena.

Op. št. (3)V skladu s to določbo je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju.