Jedro

Revizija ni dopustna, ker vrednost spornega predmeta ne presega 80.000,00 SIT.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora s tožnikom skleniti kupoprodajno pogodbo za prodajo stanovanja v stanovanjski hiši, za ceno v znesku 332.338,00 SIT. Tožena stranka je proti takšni sodbi vložila pritožbo, ki pa jo je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo. Pritožbo tožene stranke proti takšni odločitvi je sodišče drugo stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe potrdilo.

Tožena stranka vlaga proti takšni odločitvi revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlaga razveljavitev sklepov sodišč prve in druge stopnje. Pritožbo proti sodbi sodišča prve stopnje je namreč tožena stranka vložila pravočasno. Nesporno je ugotovljeno, da je bila vloga oddana na pošto zadnji dan pritožbenega roka. Po njenem mnenju ni pomembno ali je bila pošiljka oddana na pošto priporočeno ali z navadno pošto. Zakonsko domnevo iz 2. odstavka 113. člena ZPP, da se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, je namreč mogoče razširiti tudi na vloge, pri katerih je bilo nesporno ugotovljeno, da so bile na pošto oddane v času teka pritožbenega roka.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (2. odstavek 400. člena ZPP). V obravnavanem primeru gre za takšno situacijo, zaradi česar je ob upoštevanju navedene zakonske določbe revizija načeloma dovoljena. Vendar pa iz določbe 2. odstavka 400. člena ZPP izhaja, da revizije zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, ni v sporih, v katerih ne bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo (2. in 3. odstavek 382. člena ZPP). V navedenem obsegu pa revizije ni v premoženjskopravnih sporih, kadar vrednost spornega predmeta pravnomočne sodbe ne presega določenega zneska. Ob vložitvi tožbe (16.3.1993) je v tem pogledu že bil v veljavi zakon o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja ter gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Uradni list RS, št. 55/92), ki velja od 5.12.1992 dalje. V 9. členu navedenega zakona je predpisano, da se v zakonu o pravdnem postopku, denarni zneski, ki se nanašajo na vrednost spornega predmeta v 2. odstavku 382. člena zvišajo za 10 krat, kar pomeni na znesek 80,00 SIT. Navedeno določbo o višini vrednosti spornega predmeta, ki je odločilna za dovoljenost revizije je mogoče uporabiti glede na določbo 3. odstavka 10. člena prej navedenega zakona.

Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožeča stranka označila vrednost spornega predmeta ob vložitvi tožbe z zneskom 8.500,00 SIT, pa v pogojih 3. odstavka 40. člena ZPP ni prišlo do spremembe navedene vrednosti spornega predmeta. Revizija torej ni dovoljena, zaradi česar jo je revizijsko sodišče v skladu z določbo 392. člena ZPP zavrglo.