Jedro

Od opredelitve tožeče stranke, ali je nevztrajanje pri plačilu zneska 87,64 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi šteti kot umik tožbe ali kot odpoved tožbenemu zahtevku v tem delu, je odvisna odločitev sodišča o tožbenem zahtevku v tem obsegu.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje glede zneska glavnice 87,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 07. 2008 dalje do plačila ter glede izvršilnih in nadaljnjih pravdnih stroškov razveljavi in se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V preostalem nerazveljavljenem delu se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče obdržalo v veljavi izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr.št. VL 52486/2008 z dne 04. 08. 2008 v 1. in 3. odstavku izreka tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki glavnico v znesku 742,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 07. 2008 dalje ter izvršilne stroške v znesku 52,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 09. 2008 dalje, vse v roku 8 dni (1. odstavek izreka). Toženi stranki je še naložilo povračilo nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 24,63 EUR v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (2. odstavek izreka).

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, uveljavljala pa je „vse pritožbene razloge“ in predlagala spremembo sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožnik utemeljeno opozarja na prekoračitev tožbenega zahtevka v delu za plačilo zneska 87,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 07. 2008 dalje do plačila, sklicujoč se na pripravljalno vlogo tožeče stranke z dne 15. 04. 2009, v kateri tožeča stranka s tožbenim predlogom zahteva le še, naj sodišče izdani izvršilni sklep obdrži v veljavi za glavnico 654,55 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 07. 2008 dalje do plačila, plačilo izvršilnih stroškov v višini 52,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 04. 08. 2008 dalje do plačila in plačilo nadaljnjih pravdnih stroškov v osmih dneh od prejema sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti od pravdnih stroškov, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (list. št. 13 in 14). Ni torej dvoma, v kakšnem obsegu tožeča stranka še vztraja pri tožbenem zahtevku, torej na plačilo premije po polici za zavarovanje vozil v znesku 650,38 EUR in za plačilo zelene karte v znesku 4,17 EUR (oboje zaračunano z računom št. 6602815-2007 z dne 25. 05. 2007), oboje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 07. 2008 dalje do plačila. Ker pa po pojasnilu tožeče stranke razlika do prvotno v izvršilnem postopku izterjevane glavnice 742,19 EUR predstavljajo obračunane obresti od vtoževane glavnice 654,55 EUR za čas od 02. 06. 2007 do 16. 07. 2008, ni pa pojasnila, ali za navedene obresti tožbo umika, ali pa se tožbenemu zahtevku v tem delu odpoveduje, bi moralo to odločilno dejstvo s tožečo stranko razčistiti prvostopenjsko sodišče. Od opredelitve tožeče stranke, ali je nevztrajanje pri plačilu zneska 87,64 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi šteti kot umik tožbe ali kot odpoved tožbenemu zahtevku v tem delu, je namreč odvisna odločitev sodišča o tožbenem zahtevku v tem obsegu, zato je pritožbeno sodišče na utemeljeno pritožbo o prekoračitvi tožbenega zahtevka na podlagi 357. člena ZPP izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo, posledično pa tudi v stroškovnem delu in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V preostalem delu pritožba ni utemeljena.

Ker gre za gospodarski spor majhne vrednosti (1. odst. 495. člena ZPP), je po 1. odstavku 458. člena ZPP sodbo, izdano v sporu majhne vrednosti, mogoče izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja torej ni dopusten pritožbeni razlog. Pritožnik pa s pritožbenim sklicevanjem na knjigovodsko kartico z dne 09. 01. 2009 in v njej navedene podatke izpodbija dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, da tožena stranka ali kdo drug zanjo vtoževane terjatve ni plačala. Taka dokazna ocena pa ni v nasprotju z navedeno listino, toženec pa z izpodbijanjem dokazne ocene te listine nedopustno izpodbija v sodbi ugotovljeno dejansko stanje. Sodišču pa za ugotovitev pravno relevantnih dejstev ni potrebno izvajati vseh predlaganih dokazov (2. odstavek 287. člena ZPP), če je iz že izvedenih dokazov mogoče z gotovostjo sklepati na obstoj določenega dejstva. Prav iz vpogleda v pregled poslanih domačih plačilnih nalogov (B2) ter knjigovodskih kartic tožeče stranke (A5, A6) pa je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je družba G., d.o.o. za toženo stranko plačala druge njene obveznosti do tožeče stranke. S tem, ko sodišče ni izvedlo dokaznega postopka z zaslišanjem prič, torej ni zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve iz 2. odstavka 339. člena ZPP.

Pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče upoštevalo pripravljalno vlogo tožeče stranke in dokaze, priložene tej vlogi, s katerimi je bila tožeča stranka po stališču pritožnika prekludirana, bi lahko predstavljal le bistveno postopkovno kršitev po 1. odstavku 339. člena ZPP, ki v sporih majhne vrednosti prav tako ni dopusten pritožbeni razlog. Tudi sicer pa v obravnavanem primeru tožeča stranka z drugo pripravljalno vlogo ni bila prekludirana. V situaciji, ko se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine po razveljavitvi sklepa o izvršbi šteje kot tožba, ki je nujno nepopolna in ne nastane po krivdi tožeče stranke, je tudi po pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS III Ips 158/2009 pravdnima strankama treba dati možnost, da v izvršilnemu postopku sledečem pravdnem postopku v eni vlogi navajata dejstva in predlagata dokaze, nato pa vsaka stranka lahko vloži še po eno pripravljalno vlogo, s katero odgovarja na navedbe nasprotne stranke. Tako se pokaže, da tožeča stranka z vložitvijo druge pripravljalne vloge in predložitvijo dokazov ni bila prekludirana.

Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali deloma za neutemeljene, deloma pa za nedopustne, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je po 2. odstavku 350. člena ZPP ob reševanju pritožbe dolžno paziti po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).