Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da dolžnik ni dokazal splošnega pogoja za odlog izvršbe po prvem odstavku 71. člena ZIZ, saj ni navedel takšnih okoliščin, ki bi utemeljevale verjetno izkazanost nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe. Dolžnik zgolj s pavšalnimi navedbami in brez podaje dokazov, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo oziroma težko nadomestljivo škodo, ker denarno kaznovanje sodišča ni enkratno dejanje, glede na to, da gre v obravnavani zadevo za izterjavo denarne kazni po uradni dolžnosti v znesku 150 EUR (zaradi prisilitve izpolnitve terjatve iz že pravnomočnega izvršilnega naslova), ne more uspeti. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da škoda (izterjava izrečene denarne kazni zaradi neizpolnitve obveznosti), ki dolžniku nastane zaradi izvršbe same (oziroma njene realizacije), ni škoda v smislu 71. člena ZIZ. Prav tako dolžnikove navedbe o eksistencialni ogroženosti zaradi (zgolj) možnosti izrečenih denarnih kazni v prihodnosti (če bo dolžnik vztrajal pri neizpolnitvi obveznosti) tudi ne predstavljajo posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe (po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe.

2.Dolžnik vlaga zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo po pooblaščeni odvetnici iz razloga bistvene kršitve določb postopka (po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Pritožbenemu sodišča predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ne drži, da je dolžnik navedel, da predlog za odlog vlaga na podlagi 1. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, ampak je navedel, da ga vlaga tudi na podlagi 11. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ ter da je predlog utemeljen po 8. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je kršilo 71. člen ZIZ. Sklicuje se na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 62/2022. Tožbo na nedopustnost izvršbe teorija in sodna praksa uvrščata med izredna pravna sredstva, kar ima vpliv na pravilno uporabo 71. člena ZIZ. V zvezi s tem se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 57/203 (pravilno I Ip 57/2023). Uveljavlja, da gre za sočasno izpolnitev, zaradi česar je odlog izvršbe utemeljen, saj dolžnik, dokler sočasnost izpolnitve ni zagotovljena, sam svoje obveznosti ne more izpolniti. Sodišče prve stopnje je prezrlo izrek izvršilnega sklepa, na katerega se sklicuje dolžnik. Sodišče prve stopnje v nasprotju z izrekom izvršilnega sklepa navaja, da je bilo dolžniku naloženo, da sam naroči geodetsko odmero, zato gre za bistveno kršitev pravil postopka. V izreku namreč obstaja pogoj sočasne izpolnitve in gre za načelo formalne legalitete. Dolžnik je izpolnil pogoj iz 8. in 11. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ. Prav tako je izpolnjen pogoj nastanka nenadomestljive škode, saj bi bil dolžnik eksistenčno ogrožen, ogroženo bi bilo njegovo preživetje. Sodišče prve stopnje tudi ne upošteva, da odlog izvršbe ni trajne narave. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da gre za odlog do takrat, dokler ne bo odločeno o ugovoru in dokler ne bo odločeno o izrednem pravnem sredstvu.

3.Pritožba je bila v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, vročena upniku, ki nanjo ni odgovoril.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo (kar ni pritožbeno izpodbijano):

-sklep o izvršbi z dne 5. 4. 2022 je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova - sodne poravnave Okrajnega sodišča v Celju N 76/2012 z dne 3. 9. 2013 (v nadaljevanju Sodna poravnava), s katerim je bil dolžniku zaradi neizpolnitve (nenadomestne nedenarne) obveznosti določen osemdnevni rok za izpolnitev in mu je bila izrečen denarna kazen v znesku 150 EUR, če v tem roku obveznosti ne bo izpolnil; sklep o izvršbi z dne 5. 4. 2022 je postal pravnomočen 15. 2. 2024 (sklep Višjega sodišča v Celju I Ip 18/2024 z dne 15. 2. 2024);

-26. 8. 2024 je bil izdan sklep za izterjavo že izrečene denarne kazni v višini 150 EUR, ker je bilo ugotovljeno, da dolžnik naložene obveznosti ni izpolnil; po uradni dolžnosti je bila dovoljena izvršba z rubežem dolžnikovih denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet;

-dolžnik je zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 26. 8. 2024 podal pravočasen ugovor, predlagal je tudi odlog izvršbe.

6.Neutemeljene so pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik ponavlja navedbe v predlogu za odlog in izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe.

7.Odlog izvršbe je možen v primerih, ki so taksativno našteti v točkah od 1 do 12 prvega odstavka 71. člena ZIZ, ob tem pa mora biti verjetno izkazan nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode dolžniku v primeru takojšnje izvršbe in mora hkrati biti ta škoda večja od tiste, ki bi zaradi odloga lahko nastala upniku. Za odlog izvršbe morata biti tako komulativno podana oba pogoja, določena v 71. členu ZIZ, torej splošni pogoj (verjeten obstoj nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode dolžniku) in eden od posebnih pogojev (v točkah 1 do 12 prvega odstavka 71. člena ZIZ). Odlog pa je možen tudi, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, našteti v točkah 1 do 4 drugega odstavka 71. člena ZIZ, pri čemer gre po 4. točki za druge posebno upravičene razloge, ki jih izkaže dolžnik. Odlog izvršbe pomeni zastoj v fazi oprave izvršbe in ne pravnega sredstva zoper sklep o dovolitvi izvršbe, zato dolžnik s pritožbenimi očitki, da je sodišče prve stopnje prezrlo sočasnost izpolnitve v sklepu o dovolitvi izvršbe, ne more uspešno izpodbiti odločitve o predlogu za odlog izvršbe.

8.Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da dolžnik ni dokazal splošnega pogoja za odlog izvršbe po prvem odstavku 71. člena ZIZ, saj ni navedel takšnih okoliščin, ki bi utemeljevale verjetno izkazanost nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe. Dolžnik zgolj s pavšalnimi navedbami in brez podaje dokazov, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo oziroma težko nadomestljivo škodo, ker denarno kaznovanje sodišča ni enkratno dejanje, glede na to, da gre v obravnavani zadevo za izterjavo denarne kazni po uradni dolžnosti v znesku 150 EUR (zaradi prisilitve izpolnitve terjatve iz že pravnomočnega izvršilnega naslova), ne more uspeti. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da škoda (izterjava izrečene denarne kazni zaradi neizpolnitve obveznosti), ki dolžniku nastane zaradi izvršbe same (oziroma njene realizacije), ni škoda v smislu 71. člena ZIZ. Prav tako dolžnikove navedbe o eksistenčni ogroženosti zaradi (zgolj) možnosti izrečenih denarnih kazni v prihodnosti (če bo dolžnik vztrajal pri neizpolnitvi obveznosti) tudi ne predstavljajo posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe (po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ).

9.Ker je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dolžnikovega predloga pravilna že zaradi tega, ker dolžnik ni izkazal splošnega pogoja za odlog izvršbe po prvem odstavku 71. člena ZIZ, posebno upravičeni razlogi po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ tudi niso podani, se pritožbenemu sodišču ni bilo treba ukvarjati s vprašanjem obstoja uveljavljanih pogojev po 1., 8. in 11. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ.

10.Glede na navedeno je dolžnikova pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11.Kadar sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (peti odstavek 38. člena ZIZ).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 71, 71/1, 71/1-1, 71/1-8, 71/1-11 71/2, 71/2-4 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 365, 365-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.