Jedro

Izpodbijani akt, ki ga je Urad RS za nadzor proračuna izdal v okviru izvajanja revizije evropskih strukturnih skladov, je zgolj mnenje neodvisnega revizorja in ne akt, s katerim bi bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, zato ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožeče stranke s tožbo izpodbijajo v uvodu navedeno Poročilo o opravljeni reviziji operacije „Gradnja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v Občini Sežana“ (OP 13.1.2.3.02.0005) za obdobje 2007-2013 št. revizije RO12-20 z dne 13. 12. 2013 (v nadaljevanju Poročilo), ki jo je opravil Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna v okviru revizij, izvedenih na vzorcu operacij, ki so imele v letu 2012 certificirane izdatke iz skladov Evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji.

K točki I. izreka: Tožbo je sodišče zavrglo iz naslednjih razlogov: Po določbah 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki posegajo v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu le, če tako določa zakon. Po 2. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pa je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Za upravno zadevo pa se šteje tudi, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča o upravnem postopku ali izda upravno odločbo, oziroma če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari.

Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna (v nadaljevanju Urad) je izpodbijani akt izdal v okviru izvajanja revizije evropskih strukturnih skladov, iz katerih je bila financirana predmetna operacija, kot revizijski nacionalni organ v skladu z 59. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljevanju Uredba). Pri svojem delu revizijski organ ne uporablja določil ZUP in v okviru izvajanja revizij tudi o zadevah ne odloča ampak podaja mnenja, ugotovitve in priporočila. V obravnavani zadevi je revizijski organ revizijo opravljal skladno z 62. členom Uredbe. Pripravljena poročila o opravljenih revizijah predstavljajo zgolj ugotovitve, priporočila in mnenja neodvisnega revizorja in ne odločitev, zato tudi z Uredbo ni predvideno pravno varstvo, oziroma ugovorni postopek. Odločanje o pravilni uporabi s pogodbo dodeljenih sredstev pa ni predmet tega postopka.

Z izpodbijanim aktom torej ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Poročilo o opravljeni reviziji tudi nima pravne narave akta, izdanega v upravni stvari v smislu določbe 2. člena ZUP in tudi ne drugega akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, saj le ta ni upravni akt niti akt v drugi javno pravni zadevi, kot tudi ne posamični akt, izdan v obliki predpisa, zato ga ni mogoče izpodbijani v upravnem sporu. V zadevi ne gre, kakor zmotno meni tožeča stranka, za odločanje o upravičenosti do dodelitve javnih sredstev niti za odločitve, vezane na odvzem tako dodeljenih sredstev. Akta tožene stranke tudi ni mogoče izvršiti, ker predstavlja zgolj ugotovitve in mnenje.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 1. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. K točki II. izreka: Stroškovni zahtevek je sodišče zavrnilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1.