31. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 24. maja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper:

– sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 519/2001 z dne 23. 4. 2003 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. K 296–97 z dne 12. 3. 2001,

– sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 708/2003 z dne 29. 10. 2003 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št K 296/1997 z dne 18. 9. 2003,

– zapisnik o zaslišanju Policijske uprave Maribor št. 603–04/460–97–0221–35 z dne 13. 8. 1997,

– zapisnik o zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom Okrožnega sodišča v Mariboru št. Kpd 520/97 z dne 14. 8. 1997,

– odredbo preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru št. I Kpr 346/97 z dne 19. 9. 1997 o odreditvi izvedenstva,

– odredbo preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru o prisilni privedbi in

zaradi nezakonitega ravnanja policije, državnega tožilca in preiskovalnega sodnika,

se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je vložil laično ustavno pritožbo zoper pravnomočno sodbo, s katero je bil spoznan za krivega storitve treh kaznivih dejanj spolnega napada na otroka po prvem odstavku 183. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 63/94 in 70/94 – popr. – KZ RS). Izrečena mu je bila enotna kazen eno leto in dva meseca zapora. Ustavno pritožbo je vložil tudi zaradi nezakonitega ravnanja policije, državnega tožilca in preiskovalnega sodnika. Na poziv Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo po pooblaščenki dopolnil tako, da jo je razširil na pravnomočen sklep o zavrženju pritožbe zoper pravnomočno obsodilno sodbo. V delu, v katerem je v prvi vlogi zatrjeval nezakonito ravnanje, pa je ustavno pritožbo opredelil kot ustavno pritožbo zoper policijski zapisnik o zaslišanju, zoper zapisnik o zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom in zoper odredbi preiskovalnega sodnika o izvedenstvu in prisilni privedbi. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje ali pa naj ga oprosti krivde.

2.V zvezi z izpodbijano pravnomočno obsodilno sodbo pritožnik zatrjuje kršitev pravnih jamstev v kazenskem postopku iz 29. člena Ustave in pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. V zvezi z izpodbijanim pravnomočnim sklepom o zavrženju pritožbe zoper pravnomočno sodbo pritožnik navaja, da je po prejemu sodbe pritožbenega sodišča na Okrožno sodišče v Mariboru naslovil "prošnjo za zagotovitev zagovornika", na katero ni prejel odgovora. Kot laik, ki ni bil poučen o možnosti vlaganja izrednih pravnih sredstev, naj bi zato nadaljeval postopek zoper pravnomočno obsodilno sodbo s pritožbo na Vrhovno sodišče. V zvezi z izpodbijanim zapisnikom o zaslišanju na policijski postaji in s samim postopkom zaslišanja pritožnik zatrjuje kršitev tretjega odstavka 19. člena, druge alineje 29. člena in 35. člena Ustave. V zvezi z izpodbijanim zapisnikom o zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom in s samim postopanjem preiskovalnega sodnika pritožnik zatrjuje kršitev tretjega odstavka 19. člena Ustave. V zvezi z odreditvijo izvedenstva in njegovo izvedbo pritožnik zatrjuje kršitev drugega odstavka 19. člena in prvega odstavka 21. člena Ustave.

B. – I.

3.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva.

4.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija pravnomočno obsodilno sodbo in pravnomočen sklep o zavrženju pritožbe na Vrhovno sodišče zoper to sodbo. Po določbi prvega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – ZKP) je mogoče zoper obe navedeni pravnomočni sodni odločbi vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Pritožnik sam navaja, da je zoper pravnomočno sodbo kot laik vložil pritožbo in ne zahteve za varstvo zakonitosti. Da je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o zavrženju pritožbe zoper pravnomočno sodbo (v kateri bi lahko med drugim uveljavljal tudi to, da je njegova vloga, sicer laično poimenovana "pritožba", po vsebini zahteva za varstvo zakonitosti), pritožnik ni izkazal. Zato je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči (prva in druga alineja izreka).

B. – II.

5.Po prvem odstavku 50. člena ZUstS lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

6.Izpodbijana zapisnika o zaslišanju na policijski postaji in o zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom nista posamična akta po prvem odstavku 50. člena ZUstS, s katerima bi bilo odločeno o kakšni pritožnikovi pravici ali obveznosti. Ker ustavna pritožba zoper zapisnika ni dopustna, jo je Ustavno sodišče v tem delu zavrglo (tretja in četrta alineja izreka).

B. – III.

7.Po prvem odstavku 52. člena ZUstS se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba.

8.Kdaj mu je bila vročena odredba preiskovalnega sodnika o odreditvi izvedenstva, pritožnik ne navaja. Iz ustavni pritožbi priloženega dopisa pritožnikovega zagovornika izvedencu z dne 29. 9. 1997 pa je mogoče sklepati, da se je z izpodbijano odredbo seznanil najkasneje tega dne. Ustavna pritožba, vložena dne 12. 11. 2003, je torej v tem delu prepozna, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo (peta alineja izreka). Ker je bilo treba ustavno pritožbo zoper odredbo o odreditvi izvedenstva zavreči že iz tega razloga, se Ustavno sodišče ni spuščalo v ugotavljanje, ali so za odločanje o ustavni pritožbi v tem delu podane druge procesne predpostavke.

B. – IV.

9.Pritožnik je vložil pomanjkljivo ustavno pritožbo, zato ga je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 54. člena ZUstS pozvalo k dopolnitvi. Pri tem ga je opozorilo, da lahko Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrže, če je v določenem roku ne bo dopolnil.

10.Pritožnik je vlogo dopolnil tako, da je navedel posamične akte, ki se spodbijajo z ustavno pritožbo, med njimi tudi odredbo preiskovalnega sodnika o prisilni privedbi. Dopolnitvi pa ni priložil kopije navedenega izpodbijanega akta. Ker pritožnik vloge ni dopolnil v skladu z določbo drugega odstavka 53. člena ZUstS, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zoper odredbo preiskovalnega sodnika o prisilni privedbi zavrglo (šesta alineja izreka).

B. – V.

11.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje, da so mu bile kršene človekove pravice tudi z nezakonitim ravnanjem policije, državnega tožilca in preiskovalnega sodnika. Ustavne pritožbe neposredno zoper ravnanje ni mogoče vložiti. Po določbi drugega odstavka 157. člena Ustave odloča o zakonitosti posamičnih dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, pristojno sodišče v upravnem sporu. Postopek in način odločanja pristojnega sodišča je urejen v Zakonu o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – ZUS). Šele po izčrpanju tega sodnega varstva je mogoče zoper pravnomočno odločbo, izdano v upravnem sporu, ob izpolnjenih pogojih iz ZUstS vložiti ustavno pritožbo. Ker pritožnik ni izkazal, da bi to pravno varstvo izčrpal, je bilo treba ustavno pritožbo tudi v tem delu zavreči (sedma alineja izreka).

C.

12.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve, druge in četrte alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer