Jedro

Bistvo obrazloženosti ugovora je v zahtevi po vložitvi sklepčnega ugovora, ki za zatrjevana pravno pomembna dejstva vsebuje tudi dokazne predloge. Dolžnik mora trditveno in dokazno breme v celoti izpolniti v pravočasnem ugovoru, ki ga mora vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi. Daljšanje ugovornega roka ni dopustno.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se znesek 223,99 EUR nadomesti z zneskom 149,33 EUR.

II.V preostalem se pritožba zavrne in se v še izpodbijani I. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III.Dolžnica sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, upniku pa mora v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti 149,33 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice (I. točka izreka) in odločilo, da mora dolžnica mld. upniku v roku 8 dni povrniti 223,99 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 9. dne od vročitve sklepa dalje (II. točka izreka).

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnica po pooblaščenki in uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da sodišče ugovoru ugodi in izpodbijani sklep o izvršbi razveljavi, upniku pa naloži v plačilo stroške tega izvršilnega postopka, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3.Dolžnica je uveljavljala ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, da je terjatev prenehala, ker je izterjevani znesek preživnine v celoti izpolnila naturalno. Pri tem je tudi zatrjevala, da četudi dolžnica in oče mld. upnika nista imela izrecnega dogovora o drugačnem pokrivanju preživninskih potreb za mld. upnika, pa sta o tem imela zagotovo konkludentni dogovor, in predlagala ustrezne dokaze. Dolžnica se ne strinja z razlogi za zavrnitev ugovora. Izpostavlja, da je v zvezi z zatrjevanim dogovorom med dolžnico in očetom mld. upnika podala ustrezne in obširne trditve in predlagala ustrezne dokaze (to je zaslišanje dolžnice, izjava mld. upnika, podana pri CSD glede poteka stikov in poizvedbe pri CSD, Enota Žalec glede strinjanja očeta mld. upnika glede poteka stikov po sklenjeni sodni poravnavi), katerih pa sodišče sploh ni niti upoštevalo niti izvedlo, temveč je le sledilo navedbam upnika. S tem je sodišče nepopolno in napačno ugotovilo dejansko stanje ter bistveno kršilo določbe postopka. Dejansko sodišče sploh ni v ničemer upoštevalo tovrstnih trditev dolžnice niti ni izvedlo dokazov, s čimer je kršilo tudi 8. člen ZPP. Nadalje je sodišče tudi zmotno uporabilo materialno pravo in napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, s tem ko je navedlo, da izvajanje stikov nima neposredne zveze s plačevanjem preživnine, pri čemer sodišče samo ugotavlja, da pa ni sporno, da so se stiki med mld. upnikom in dolžnico izvrševali drugače, kot so bili določeni s sodno poravnavo, in sicer v smislu, da je bil mld. upnik pri dolžnici več, kot je bilo določeno s sodno poravnavo, in da je med dolžnico in očetom mld. upnika sporno, v kakšnem obsegu točno so se takšni stiki izvajali, česar pa sodišče ni ugotavljalo. Dolžnica trdi, da gre v konkretni zadevi skoraj za identično zadevo kot v zadevi VS RS II Ips 233/2017, ko je dolžnica po sklenitvi sodne poravnave plačevala (zaradi drugačnega poteka stikov) poleg vseh dotedanjih stroškov otroka še dodatne predvidljive in že obstoječe stroške mld. upnika, kar je upnikov oče vedel in tudi dopuščal, da je dolžnica dejansko nase prevzela del preživljanja mld. upnika, ki je sicer po sodni odločbi bremenil očeta. Oče mld. upnika je s tem nedvomno podal konkludentno soglasje k takšnemu, drugačnemu izvrševanju preživninske obveznosti s strani dolžnice, kot pa je določena s sodno poravnavo, in je torej med staršema obstajalo neformalno soglasje glede takšnega v celoti naturalnega izpolnjevanja preživninske obveznosti s strani dolžnice. Ker je sodišče vse navedene okoliščine, od dejanskega (večjega) obsega izvajanja stikov med mld. upnikom in dolžnico in s tem posledično povečanim stroškom preživljanja mld. upnika, ki jih je (dodatno) plačevala dolžnica (pri čemer bi moralo sodišče tudi ugotavljati, kolikšni so bili ti dodatni stroški preživljanja), do obstoja dogovora med staršema oz. soglasja očeta mld. upnika glede drugačnega izpolnjevanja preživninske obveznosti smatralo kot nerelevantne v smislu ugovornega razloga po prvem odstavku 55. člena ZIZ, v zvezi s tem sploh ni izvajalo dokazov in je takšne navedbe dolžnice ocenilo kot nepomembne. To je povsem napačno in je s tem ostalo dejansko stanje nepopolno in napačno ugotovljeno, sodišče pa je tudi zmotno uporabilo materialno pravo in bistveno kršilo določbe postopka. V 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče brez izvedbe kateregakoli dokaza podalo navedbe glede utemeljenih oz. neutemeljenih stroškov mld. upnika oz. je brez izvedenih dokazov dejansko dokazno ocenilo trditve in navedbe dolžnice kot neutemeljene, pri čemer je ponovno povsem sledilo navedbam mld. upnika. S tem je kršilo določbe postopka, predvsem 8. člen ZPP, in napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče se v izpodbijanem sklepu tudi ni opredelilo glede vseh predlaganih dokazov s strani mld. upnika in s strani dolžnice, s čimer je prav tako bistveno kršilo določbe postopka. Sodišče je napačno tudi odmerilo in priznalo stroške upnika. Glede na vrednost spora 1.800 EUR je upnik v skladu z Odvetniško tarifo upravičen kvečjemu do nagrade za odgovor na ugovor v višini 200 točk in ne v višini 300 točk, posledično so tudi napačno odmerjeni administrativni stroški in 22 % DDV.

4.3. Upnik je v odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenim navedbam kot neutemeljenim in se zavzemal za zavrnitev pritožbe. Priglasil je stroške odgovora na pritožbo.

5.4. Pritožba je delno utemeljena.

5.Upnik je zoper dolžnico vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to je sodne poravnave Okrožnega sodišča v Celju N 425/2022 z dne 2. 9. 2022 v skupni višini 1.800 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. S sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo. Dolžnica je zoper sklep o izvršbi pravočasno ugovarjala in zatrjevala, da je preživnino v celoti poravnala naturalno, tako da je v času, ko je mld. upnik dejansko preživel z njo, v celoti poskrbela za njegove preživninske potrebe. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je dolžnica uveljavlja ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, to je prenehanje terjatve na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe, ki v tem postopku predstavlja izvršilni naslov.

6.V skladu z drugim odstavkom 53. člena ZIZ, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno povzelo v izpodbijanem sklepu, mora biti ugovor obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Na zahtevo, da mora biti ugovor obrazložen, je bila dolžnica opozorjena tudi v pravnem pouku sklepa o dovolitvi izvršbe, kjer je bila poučena tudi o posledicah vložitve neobrazloženega ugovora.

7.Bistvo obrazloženosti ugovora je v zahtevi po vložitvi sklepčnega ugovora, ki za zatrjevana pravno pomembna dejstva vsebuje tudi dokazne predloge. Dolžnik mora trditveno in dokazno breme v celoti izpolniti v pravočasnem ugovoru, ki ga mora vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi. Daljšanje ugovornega roka ni dopustno.

8.Ne drži v pritožbi zatrjevano, da je dolžnica v ugovoru zatrjevala, da četudi z očetom nista imela izrecnega dogovora o drugačnem pokrivanju preživninskih potreb mld. upnika, pa sta o tem zagotovo imela konkludenten dogovor. Dolžnica namreč teh trditev v ugovoru ni navajala. Dolžnica je v ugovoru zgolj zatrjevala, da sta se oba starša mld. upnika strinjala s tem, da je mld. upnik preživel več časa pri dolžnici, kot je bilo določeno s sodno poravnavo, ni pa v ugovoru trdila, da sta imela kakršenkoli dogovor o drugačnem pokrivanju preživninskih potreb mld. upnika. Dolžnica je šele v vlogi z dne 6. 2. 2024, ki jo je vložila po prejemu upnikovega odgovora na ugovor, prvič trdila, da se je upnikov oče strinjal s tem, da izpolni preživninsko obveznost naturalno in v zvezi s temi trditvami predlagala dokaze. Sodišče prve stopnje je sicer res odgovor na ugovor dolžnici vročilo v izjavo, da se opredeli do navedb upnika, ne pa tudi, da ob tem širi navedbe iz ugovora, kar je dolžnica dejansko storila z navedbami o očetovem strinjanju z drugačnim načinom izpolnitve preživninske obveznosti mld. upnika, kot izhaja iz sodne poravnave.

9.Stališče sodne prakse glede drugačnega načina izpolnitve preživninske obveznosti je, da roditelj, ki je dolžan preživljati svoje mladoletne otroke, ne more sam izbrati, ali bo plačeval določen denarni znesek kot preživnino ali pa jim bo zagotovil preživljanje na drug način. Če pa se stranki drugače sporazumeta, se preživnina lahko daje tudi na drug način. Obveznost namreč preneha tudi tedaj, če upnik v sporazumu z dolžnikom sprejme kaj drugega namesto tistega, kar mu ta dolguje. V konkretnem primeru dolžnica v ugovoru ni trdila, da je obstajal dogovor o drugačni izpolnitvi preživninske obveznosti, ampak je te trditve podala kasneje, izven pravno upoštevnih ugovornih trditev. Ugovor iz tega razloga ni bil sklepčen in ga je bilo potrebno že iz tega razloga zavrniti kot neutemeljenega.

10.Utemeljeno pa pritožba izpodbija stroškovno odločitev glede povrnitev stroškov odgovora na ugovor. Pravilno pritožba navaja, da je sodišče prve stopnje za odgovor na ugovor odmerilo napačno 300 točk, saj upniku pravilno skladno z Odvetniško tarifo pripada 200 točk (tar. št. 19 v zvezi s 7. točko tar. št. 31). Stroški upnika z odgovorom na ugovor tako skupaj z 2 % administrativnimi stroški po tretjem odstavku 11. člena OT v višini 4 točke in 22 % DDV (26,93 EUR) pravilno znašajo 149,33 EUR.

11.Pritožbeno sodišče je po obrazloženem pritožbi dolžnice delno ugodilo in ob pravilni uporabi materialnega prava izpodbijano stroškovno odločitev (II. točka izreka) spremenilo, tako da je znesek 223,99 EUR nadomestilo z zneskom 149,33 EUR (3. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ). V preostalem pa je pritožbo zavrnilo in v še izpodbijani a nespremenjeni I. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ), saj v tem delu uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne tisti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

12.Ker dolžnica s pritožbo ni uspela, ni mogoče zaključiti, da ji je upnik stroške neutemeljeno povzročil, zato sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Upnik, ki se je v odgovoru na pritožbo obrazloženo opredelil do pritožbenih navedb, je upravičen do povrnitve stroškov odgovora na pritožbo, saj gre za potrebne izvršilne stroške (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje mu je skladno z Odvetniško tarifo (OT) za sestavo odgovora na pritožbo priznalo 200 točk po 7. točki tar. št. 31 OT in 4 točk na račun 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT, skupaj torej 204 točk oziroma 122,40 EUR, kar skupaj z 22 % DDV (26,93 EUR) znaša 149,33 EUR. Ostalih še priglašenih stroškov kot neutemeljenih ni priznalo. Tako odmerjene stroške mora dolžnica plačati upniku v roku osem dni, ki začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (313. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

-------------------------------

1. Prim. npr. tudi sklepa VS RS II Ips 860/2008 z dne 25. 9. 2008 in II Ips 218/2011 z dne 1. 9. 2011 (predvsem točko 8 obrazložitve).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 53, 55

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.